Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izjave o odpovedi dediščini gramatikalno in z razlagalnimi pravili ni mogoče preveriti, ker v zapisniku zapuščinske obravnave, kjer naj bi bila podana, ni povzeta; pritožnica zanika, da bi jo sploh podala. Če sodediči trdijo, da je tožnica tako izjavo podala, so sporna dejstva, zaradi katerih sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in dediče napoti na pravdo.
Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklepi razveljavijo.
: Sklep, opr. št. D 31/99-60, z dne 3.9.2009 je dodatni sklep o dedovanju. Z njim je odločeno, da 9/14 delež nepremičnin, parc. št. 453/3 in 489, vpisanih v vl. št. 345, k.o. Ž. na osnovi zakonitega dedovanja podedujejo vdova S.J. in otroci A1.J., J.J. ter M.J., vsak do ¼.
S sklepom, opr. št. D 31/99-64, z dne 11.9.2009 so v zgoraj navedenem sklepu z dne 3.9.2009 popravljeni osebni podatki enega od dedičev.
S sklepom, opr. št. D 31/1999-75, z dne 22.10.2009 je odločeno, da se pritožba S. J., ki jo je vložila zoper sklep D 31/99 z dne 3.9.2009, šteje za umaknjeno. Sklep je utemeljen z obrazložitvijo, da ni bila plačana sodna taksa za pritožbo, katere plačilo je procesna predpostavka za odločanje o pritožbi.
S sklepom, opr. št. D 31/1999-76, z dne 23.10.2009 je dopolnjen izreka sklepa z dne 22.10.2009, tako da je šele z izdajo tega sklepa odločitev o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno, v izreku zapisana.
Zoper vse štiri sklepe se pritožuje dedinja S. (S.) J.. S pritožbo z dne 23.10.2009 (list. št. 146) napada sklepa, opr. št. D 31/99-60, z dne 3.9.2009 in opr. št. D 31/99-64 z dne 11.9.2009, ki ji nista bila vročena, ampak se je z njima seznanila s pregledom spisa dne 16.9.2009. V pritožbi navaja, da sta bili parceli št. 453/3 in 489, obe k.o. Ž. nacionalizirani staremu očetu J1.J., zato ju dedujejo vsi zapustnikovi otroci, ne pa tudi vdova S.J.. S pritožbo z dne 23.10.2009 (list. št. 146) napada sklep, opr. št. D 31/1999-75, z dne 22.10.2009. Trdi, da je sodno takso za pritožbo pravočasno plačala, zato se njena pritožba zoper dodatni sklep o dedovanju neutemeljeno šteje za umaknjeno. S pritožbo z dne 26.11.2009 (list. št. 150) napada sklep, opr. št. D 31/1999-76 z dne 23.10.2009. Ponavlja, da je takso za pritožbo pravočasno plačala, kar je bilo potrjeno tudi na pravosodju in korupcijski komisiji, ki ju je s problemom seznanila.
O pritožbah zoper sklepa, opr. št. D 31/1999-75 z dne 22.10.2009 in opr. št. D 31/1999-76 z dne 23.10.2009 Pritožbi sta utemeljeni.
Iz fotokopije plačilnega naloga, ki ga je predložila pritožnica in je v spisu označena kot listinski dokaz A 14, je razvidno, da je pritožnica dne 16.10.2009 plačala 16- € sodne takse za pritožbo. Plačilo je bilo opravljeno v 15-dnevnem roku, ki ga je za plačilo določilo sodišče v plačilnem nalogu, ki je bil pritožnici vročen dne 2.10.2009. Plačilni nalog je v spisu na list. št. 138. Ker je bila sodna taksa za pritožbo, katere plačilo je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, plačana v roku, ki ga je določilo sodišče, niso nastopili pogoji iz 3. odstavka 105.a. čl. ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, da se pritožba šteje za umaknjeno.
Pritožbeni razlogi so podani, zato je sklepa z dne 22.10.2009 in 23.10.2009, s katerima je odločeno, da se pritožba šteje za umaknjeno, treba razveljaviti (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).
O pritožbi zoper sklepa, opr. št. D 31/99-60 z dne 3.9.2009 in opr. št. D 31/99-64 z dne 11.9.2009 Pritožba je utemeljena.
V pritožbi pritožnica trdi, da je skupaj z ostalimi zapustnikovimi potomci tudi ona upravičena dedovati v vl. št. 345, k.o. Ž. vpisani nepremični, parc. št. 453/3 in 489. Gre za laično pritožbo, s katero pritožnica nasprotuje stališču, na katerem temelji prvostopenjska odločitev: da so se pritožnica in sodediči M.B., J.J., P.J. in P1.J. dedovanju po zapustniku odpovedali.
Stališče prvostopenjskega sodišča utemeljuje zapisnik zapuščinske obravnave z dne 30.9.2002, v katerem je vsebovana ugotovitev, da so se zgoraj navedeni dediči dedovanju po zapustniku odpovedali. Dediči M.B., J.J., P.J. in P1.J. so se dedovanju odpovedali že za časa zapustnikovega življenja. Podatkov o tem, da bi se tudi pritožnica odpovedala še neuvedenemu dedovanju (za časa zapustnikovega življenja, v sporazumu z zapustnikom), v spisu ni. Očitno je torej izjavo o odpovedi dediščini podala na zapuščinski obravnavi dne 30.9.2002, katere zapisnik vsebuje ugotovitev, da se je pritožnica dedovanju odpovedala. Ta zapisnik je pritožnica podpisala.
Posebna obličnost izjave o odpovedi dediščini ni predpisana; zakon zahteva le, da jo dedič podpiše. Če je na zapuščinski obravnavi podana ustno, jo dedič podpiše s podpisom zapisnika. Glede na to, da odpoved dediščini ne more biti niti delna niti pogojna (1. odstavek 138. čl. in 1. odstavek 136. čl. Zakona o dedovanju), se je pritožnica dediščini po zapustniku odpovedala v celoti, če je tako izjavo podala (208. čl. Zakona o dedovanju). Gre za dedno izjavo, ki mora vsebovati pravo in resnično voljo dediča. Njeno razveljavitev je mogoče zahtevati, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (2. odstavek 138. čl. Zakona o dedovanju).
Izjave o odpovedi dediščini, ki jo je pritožnica podala, gramatikalno in s kakšnimi drugimi razlagalnimi pravili ni mogoče preveriti, ker v zapisniku ni povzeta; pritožnica obstoj take izjave smiselno zanika - zanika, da bi jo podala. Če sodediči trdijo, da je pritožnica tako izjavo podala, so sporna dejstva, zaradi katerih sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in dediče napoti na pravdo (5. točka 2. odstavka 210. čl. Zakona o dedovanju).
Ker so pritožbeni razlogi podani, sta sklepa z dne 3.9.2009 in 11.9.2009, ki pritožnice ne štejeta za dedinjo 7/14 solastninskega deleža nepremičnin, parc. št. 453/3 in 489, k.o. Ž., razveljavljena (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju). Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka na zapuščinski obravnavi preveri, ali so dejstva v zvezi s pritožničino odpovedjo dediščini res sporna. Če so, naj postopa po 210. čl. Zakona o dedovanju, če pa gre zgolj za spor o uporabi prava, naj o dedovanju spornega premoženja ponovno odloči.