Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno v roku 15 dni, je po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, zato vprašanje zavrnitve zahteve za odmero komunalnega prispevka, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

3. Stranka z interesom v odgovoru na revizijo predlaga, da se revizija zavrže kot nedovoljena, podrejeno pa, da se zavrne. Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Koper z dne 29. 2. 2008. Z navedenim gradbenim dovoljenjem je prvostopenjski upravni organ dovolil investitorici (stranka z interesom) gradnjo treh dvostanovanjskih objektov s pripadajočo komunalno infrastrukturo, vse na tam navedenih zemljiščih pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka je z odločbo z dne 17. 6. 2008 zavrnila pritožbo revidentke zoper navedeno gradbeno dovoljenje.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

9. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „ali lahko občina zavrne zahtevo investitorja za odmero komunalnega prispevka in če lahko, kako taka odločba veže upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.“

10. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj zastavljeno vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno za odločitev v tej zadevi, kjer je bila odločba o zavrnitvi odmere komunalnega prispevka izdana po izteku 15-dnevnega roka iz šestega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in zato plačilo komunalnega prispevka, glede na jasno in nedvoumno določbo devetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

11. V obravnavani zadevi, ko o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno v roku 15 dni, je torej po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Za odločitev v tej zadevi (kjer o odmeri ni bilo odločeno v zakonsko določenem roku) zato zavrnitev zahteve za odmero komunalnega prispevka ni pomembno za pravilno odločitev. Revidentkino vprašanje pa, tako kot je izpostavljeno, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

12. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Stranka z interesom z navedbami v odgovoru na revizijo ni v ničemer prispevala k odločitvi Vrhovnega sodišča, zato je Vrhovno sodišče odločilo, da sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).