Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na opisan način storitve kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in vseh okoliščin, ki so privedle do prometne nezgode, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet ter jo je zato potrebno za določen čas izločiti iz prometa, saj je s svojo vožnjo po nasprotnem smernem vozišču na avtocesti hudo kršila cestnoprometne predpise, pri čemer je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe.
Pritožba zagovornice obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena.
1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zagovornice obdolžene A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I K 42039/2021 z dne 22. 6. 2022, zavrnilo.
2. Zoper tak sklep se je pritožila zagovornica obdolžene zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni oziroma ga razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zagovornica uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ko navaja, da so razlogi napadenega sklepa nejasni, zaradi česar je sodišče prve stopnje kršilo tudi kazenski zakon, ki predpisuje zakonitost pri odločanju in izrekanju sankcij za storjena kazniva dejanja. Ne soglaša z oceno sodišča prve stopnje o brezbrižni vožnji obdolženke, saj meni, da je bila njena reakcija v dani situaciji razumna in plod naključja ter malomarnosti, ne pa naklepa, ki ga brezobzirnost narekuje.
5. Pritožbeno sodišče s takšnimi navedbami zagovornice ne soglaša. Sodišče prve stopnje je namreč v napadenem sklepu navedlo tehtne in prepričljive razloge o tem zakaj je ugovor zagovornice zoper začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolženki, zavrnilo. Obdolženka je namreč vozila v nasprotju s šestim odstavkom 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ko je na avtocesti za vožnjo v eno smer, vozila po smernem vozišču namenjenem vožnji v nasprotni smeri, in sicer vsaj 2.000 metrov, ko ji je nasproti pravilno pripeljala voznica osebnega avtomobila B. B., tako da je prišlo do trčenja, v posledici česar je oškodovanka C. C., ki je bila sopotnica na sprednjem desnem sedežu v vozilu obdolženke, utrpela takšne poškodbe, da je na kraju samem kratek čas po poškodovanju, umrla, voznica B. B. in njena sopotnica D. D. pa sta utrpeli hudi telesni poškodbi, zaradi takšnega načina brezobzirne vožnje obdolženke, ko je kljub temu, da se je zavedala nepravilnosti smeri svoje vožnje, z vozilom peljala dalje v nasprotni smeri po avtocesti ter je tudi prezrla opozorila drugih voznikov v obliki gestikulacij, svetlobnih in zvočnih signalov, kar vse podrobno navaja tudi sodišče prve stopnje v točki 4 napadenega sklepa.
6. Glede na opisan način storitve kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in vseh okoliščin, ki so privedle do prometne nezgode, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet ter jo je zato potrebno za določen čas izločiti iz prometa, saj je s svojo vožnjo po nasprotnem smernem vozišču na avtocesti hudo kršila cestnoprometne predpise, pri čemer je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe. Razen navedenega obdolženkino zavedanje, da je zapeljala v nasprotno smer na avtocesti, pa je kljub temu nadaljevala z vožnjo, kaže na njeno visoko nespoštovanje in ignoranco pravil, ki veljajo v cestnem prometu in njeno brezbrižnost, kar je zakonski znak kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in kar vse pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Zagovornica, ki skuša prepričati, da obdolženkina vožnja ni bila brezbrižna in da zakon ne predpisuje kakšna mora biti reakcija voznika, ko zapelje v napačno smer, ne more biti uspešna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da so vse okoliščine obravnavane prometne nezgode, ki naj bi jo povzročila obdolženka takšne, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet, zaradi česar jo je potrebno za določen čas izločiti iz prometa. Ker ima napadeni sklep ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o brezobzirni vožnji obdolženke, se v pritožbi zagovornice uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
7. Zagovornica sicer uveljavlja tudi pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, ne da bi pri tem konkretizirala katero kršitev uveljavlja, da pa se iz njene pritožbe razbrati, da s tem ko trdi, da je obdolženka ravnala malomarno in ne naklepno, graja dejansko stanje obravnavane zadeve. Obdolženki očitano kaznivo dejanje, kot izhaja iz izreka obtožnega akta, ima vse zakonite znake kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po petem v zvezi s četrtim in 3. točko prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika.
8. Uspešna pa tudi ne more biti zagovornica, ko navaja, da Zakon o varnosti cestnega prometa ne določa meril glede brezobzirne vožnje, prav tako pa noben drugi zakon. Glede na to, da ima obdolženki očitano kaznivo dejanje vse njegove zakonske znake, je potrebno navesti, da je stvar dejanske presoje na podlagi česa sodišče prve stopnje zaključuje, da je bila obdolženkina vožnja brezobzirna. Takšno oceno oziroma presojo pa je sodišče prve stopnje naredilo, kot to izhaja iz razlogov napadenega sklepa, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna ter v napadenem sklepu tudi ustrezno obrazložena, zagovornica, ki se sklicuje na sodno prakso in pravo EU, ne more biti uspešna, saj z obravnavano zadevo nič od navedenega ni primerljivo.
9. Ostale okoliščine, na katere se sklicuje zagovornica, in sicer, da je obravnavana prometna nezgoda obdolženkina prva, in da je po njeni oceni v obravnavani situaciji ravnala z dolžnostnim ravnanjem, da je v prometni nezgodi izgubila svojo najboljšo prijateljico ter da avto potrebuje zaradi težje gibljivosti za nabavo hrane in pot do zdravnika, ter da je bila v prometni nezgodi poškodovana tudi sama, pa niso takšne, ki bi narekovale drugačno odločitev, kot jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje. Cilj začasnega odvzema vozniškega dovoljenja je namreč preprečiti udeležbo v prometu osebam, ki so izkazale, da niso vredne zaupanja, oziroma da so nevarne, z namenom, da se zaščiti življenje, zdravje in lastnina tretjih oseb. Gre za ukrep, namenjen preprečitvi ponovitve nevarnega ravnanja voznika, ki se je pokazal kot nevaren voznik, kar obdolženka glede na vse navedeno je. Vsled navedenega je tudi po oceni pritožbenega sodišča ukrep odvzema vozniškega dovoljenja obdolženki sorazmeren in nujen ukrep, ker gre za nevarno voznico, ki jo je že v tej fazi kazenskega postopka potrebno izločiti iz prometa.
10. Iz navedenih razlogov so neutemeljena pritožbena izvajanja, s katerimi pritožnica skuša prepričati v nujnost vrnitve vozniškega dovoljenja, saj je že sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ne gre za okoliščine, ki bi narekovale takšno odločitev.
11. Po obrazloženem, in ker zagovornica tudi v preostalem v pritožbi ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, je njena pritožba zoper sklep neutemeljena. Vsled navedenega je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).
12. Če bo za obdolženo nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe skladno z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.