Jedro

Kazenski postopek se ustavi, če obdolženec umre pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom.

Izrek

Sodba Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 12.7.2006 se spremeni tako, da se kazenski postopek zoper obdolženega I.T. ustavi. Oškodovanec se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bila obdolženemu I.T. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena KZ izrečena denarna kazen 70.000,00 SIT, dolžan pa je bil plačati tudi stroške kazenskega postopka. Oškodovanec je bil na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) napoten na pravdo.

Zoper to sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je obdolženec po razglasitvi sodbe toda pred potekom pritožbenega roka zoper to sodbo umrl, ker pa sodišče tega ni vedelo, mu je v nasprotju z določbami 139. člena ZKP poslalo sodbo. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se kazenski postopek zoper obdolženca ustavi.

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovni državni tožilec lahko na podlagi prvega odstavka 421. člena in tretjega odstavka 420. člena ZKP vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo zaradi vsake kršitve zakona.

Po določbah 139. člena ZKP se kazenski postopek ustavi, če se med njim ugotovi, da je obdolženec umrl. V obravnavani zadevi kazenski postopek zoper obdolženega I.T. v času njegove smrti ni bil pravnomočno končan: sodba je bila razglašena v obdolženčevi navzočnosti dne 12.7.2006, po določbah prvega odstavka 362. člena ZKP je imel obdolženec možnost, da v osmih dneh od dneva razglasitve, torej do 20.8.2006, napove pritožbo, vendar pa je med tekom tega roka dne 15.8.2006 umrl. Glede na določbe 139. člena ZKP bi torej sodišče moralo postopek zoper obdolženca ustaviti pred odpravo sodbe, ker pa za njegovo smrt ni vedelo, je sodbo poslalo na njegov naslov dne 22.8.2006. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodba objektivno nezakonita, ker so bile z njo kršene določbe 139. člena ZKP, da se mora kazenski postopek ustaviti, če obdolženec umre pred pravnomočno končanim postopkom, zato je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca ugodilo in odločilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega I.T. na podlagi 139. člena ZKP ustavi.

Po določbah prvega odstavka 93. člena in prvega odstavka 96. člena ZKP izreče sodišče v odločbi, s katero je bil kazenski postopek ustavljen, da stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun, zato je Vrhovno sodišče v skladu s temi določbami spremenilo odločbo o stroških v izpodbijani sodbi. Iz istega razloga tudi stroški postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti bremenijo proračun.

V izpodbijani sodbi je sodišče na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP oškodovanca napotilo na pravdo, ker podatki niso dajali zanesljive podlage za odločitev o njegovem premoženjskopravnem zahtevku.

Po določbah tretjega odstavka 105. člena ZKP se v primeru, da se kazenski postopek ustavi, napoti oškodovanca, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi. Ker so razlogi in pravna podlaga za napotitev na pravdo drugačni od tistih, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, je moralo Vrhovno sodišče ponovno odločiti o tem, da se oškodovanca napoti na pravdo, ker je kazenski postopke zoper obdolženca ustavljen.