Jedro

Sodišče vodi dokazovanje z izvedencem in mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja (tudi v zvezi z možnimi ugovori strank), stranke pa lahko (z dovoljenjem predsednika senata) izvedencu tudi neposredno postavljajo vprašanja (drugi odstavek 302. člena ZPP). Opustitev ustnega obravnavanja izvedenskega mnenja že sodišču ne da možnosti pridobitve dodatnih pojasnil, strankam pa ne omogoči uresničitve pravic oziroma možnosti, ki jim jih v zvezi z razčiščevanjem dejanskega stanja dajejo določbe pravdnega postopka, s tem pa vsekakor lahko vpliva na pravilnost pa tudi zakonitost sodbe. Zato po mnenju revizijskega sodišča opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja v spornem primeru predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo sodišču očita revizija.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožničinemu zahtevku in ugotovilo, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja z dne 11.10.1996 neveljaven, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, da je tožena stranka dolžna tožnico poklicati nazaj na delo in ji izplačati pripadajoče plače z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti odmerjene pravdne stroške.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji je navajala, da je sodišče kršilo načelo neposrednosti, ker kljub temu, da je pri odločanju uporabilo izvedeniška mnenja, izvedencev ni zaslišalo, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi kršitve določb pravdnega postopka je prišlo do zmotne uporabe metarialnega prava, zaradi tega pa je zmotno in nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni, pritožbi tožene stranke ugodi in tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku ( Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 v nadaljevanju: ZPP) vročena tožeči stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožnica prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpopdbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je pa ugotovilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo sodišču očita revizija.

Po določbi 4. člena ZPP sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Zato je tudi v delu, kjer zakon določa postopek v zvezi z dokazovanjem z izvedenci, v prvem odstavku 260. člena ZPP določba, da sodišče določi, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi, ali pa naj ju da tudi pismeno pred obravnavo. Iz take določbe smiselno izhaja, da se izvedensko mnenje praviloma vedno podaja ustno in neposredno, saj je pisna oblika podaje mnenja predvidena izjemoma in samo poleg ustnega podajanja.

Tožena stranka je, kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi, že na glavni obravnavi 25.9.1997 vsebinsko grajala izvedensko mnenje izvedenke (pripombe na oddelek II. in III. izvedenskega mnenja) in predlagala neposredno zaslišanje izvedenke. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke zavrnilo. Tožena stranka je nato postopanje sodišča v zvezi z izvajanjem dokazov po izvedencih obširno grajala v pritožbi, kjer je tudi navedla, da je sodišče s tem, ko izvedenca ni zaslišalo, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je bilo v izpodbijani sodbi mnenja, da pritožbene navedbe tožene stranke niso bistvene, in zato ne morejo vplivati na zakonitost sodne odločbe.

Revizijsko sodišče ne sprejema mnenja v izpodbijani sodbi, da postopek dokazovanja z izvedencem, ki svojega mnenja ni podal ustno, in dejstvo, da toženi stranki ni bila dana možnost, da bi izvedencu postavila vprašanja, če s pisnim izdelkom ni soglašala, ne bi mogel vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Po določbi prvega odstavka 259. člena ZPP sodišče vodi dokazovanje z izvedencem in mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja (tudi v zvezi z možnimi ugovori strank), stranke pa lahko (z dovoljenjem predsednika senata) izvedencu tudi neposredno postavljajo vprašanja (drugi odstavek 302. člena ZPP). Opustitev ustnega obravnavanja izvedenskega mnenja že sodišču ne da možnosti pridobitve dodatnih pojasnil, strankam pa ne omogoči uresničitve pravic oziroma možnosti, ki jim jih v zvezi z razčiščevanjem dejanskega stanja dajejo določbe pravdnega postopka, s tem pa vsekakor lahko vpliva na pravilnost pa tudi zakonitost sodbe. Zato po mnenju revizijskega sodišča opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja v spornem primeru predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo sodišču očita revizija.

Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje, prav tako pa sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).