Jedro

Izbirna pristojnost je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti. Skladno s tem je tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani (splošno krajevno pristojnem sodišču za toženo stranko) ali pri sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, ali pa pri Delovnem sodišču v Mariboru, Oddelek na Ptuju, na območju katerega se je delo opravljalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je za odločanje v tem individualnem delovnem sporu pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (1. točka izreka). Odločilo je, da bo zadeva Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani odstopljena po pravnomočnosti tega sklepa (2. točka izreka).

Zoper takšen sklep se tožnica pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v točki XIX pogodbe o zaposlitvi sicer res zapisano, da je za morebitne spore iz te pogodbe pristojno sodišče po sedežu delodajalca, vendar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 10. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004). Ta določa, da se v delovnih sporih stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti. Razen tega prvi odstavek 8. člena ZDSS-1 določa, da je za odločanje pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo, če je tožeča stranka delavec. Tožnica je opravljala naloge prodajalke v mejni prodajalni G., zato je za odločanje v tej zadevi pristojno Delovno sodišče v Mariboru. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je namen prepovedi iz 10. člena ZDSS-1 v tem, da se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti za pristojnost sodišča, ki glede na določbe ZDSS-1 ne bi bilo pristojno. V tej zadevi pa sta se stranki dogovorili za sodišče, ki je krajevno pristojno tudi po 8. členu ZDSS-1, saj ima tožena stranka sedež na območju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. To sodišče je tako splošno krajevno pristojno za toženo stranko, zato določba XIX. točke pogodbe o zaposlitvi ni v nasprotju z 10. členom ZDSS-1. Glede na navedbo, da tožnica delo opravlja v mejni prodajalni G., bi bilo za odločanje lahko pristojno kvečjemu Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju. Navedeno pa pomeni, da bo tožbo potrebno zavreči kot prepozno, saj je tožnica zamudila rok, v katerem bi morala tožbo vložiti pri pristojnem sodišču. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

S tem, ko je sledilo ugovoru tožene stranke, da je v tem sporu krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe ZDSS-1 o krajevni pristojnosti. Tožena stranka se je sklicevala na to, da sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili, da bo za morebitne spore iz te pogodbe pristojno sodišče po sedežu delodajalca, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, saj ima tožena stranka sedež v Ljubljani. Tožnica utemeljeno opozarja na določbo 10. člena ZDSS-1 o tem, da se v postopku v delovnih sporih stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti. Res pa je, da bi v tem sporu Delovno in socialno sodišče v Ljubljani lahko bilo krajevno pristojno tudi na podlagi določbe prvega odstavka 8. člena ZDSS-1. Ta namreč določa, da je takrat, ko je tožeča stranka delavec, za odločanje pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (v našem primeru Delovno in socialno sodišče v Ljubljani), tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (v našem primeru znova Delovno in socialno sodišče v Ljubljani).

Vendar pa je izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pri sodišču posebne pristojnosti. V konkretnem primeru to pomeni, da je tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, kot splošno krajevnem pristojnem sodišču za toženo stranko oziroma sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje ali pa pri Delovnem sodišču v Mariboru, Oddelek na Ptuju, na območju katerega se je delo opravljalo. Tožnica je v tožbi izrecno navedla okoliščino, da je delo opravljala v mejni prodajalni G., torej na območju, za katerega je pristojno sodišče prve stopnje, to je Delovno sodišče v Mariboru. V skladu s 4. točko 12. člena ZDSS-1 je Delovno sodišče v Mariboru, s sedežem v Mariboru, pristojno za območje sodnih okrožij Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec. Kraj, v katerem je delo opravljala tožnica, to je G., je na območju sodnega okrožja Ptuj, torej na območju, za katerega je pristojno Delovno sodišče v Mariboru. Glede na določbo točke a tretjega odstavka 13. člena ZDSS-1, bi tožnica tožbo sicer morala vložiti na zunanjem oddelku Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelek na Ptuju, saj Delovno sodišče v Mariboru na tem zunanjem oddelku odloča v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj. Vendar pa okoliščina, da je tožnica zaradi očitne pomote tožbo vložila na sedežu Delovnega sodišča v Mariboru, namesto na zunanjem oddelku tega sodišča, ne pomeni, da sodišču prve stopnje ni potrebno upoštevati določb prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 o izbirni pristojnosti v individualnih delovnih sporih.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem postopku bo sodišče prve stopnje tožbo odstopilo svojemu oddelku na Ptuju. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da je povsem zmotno stališče tožene stranke, da bo zunanji oddelek na Ptuju tožbo moral zavreči kot prepozno, češ da je potrebno šteti, da je tožnica tožbo vložila šele takrat, ko jo bo prejel oddelek na Ptuju. Prenos krajevne pristojnosti od sedeža na zunanji oddelek, ne more spremeniti dejstva, da je bila tožba vložena 5. 8. 2011, torej pravočasno.