Jedro

Tožeča stranka bi morala ravnati po napotitvenem sklepu na tak način, da bi v 15 dneh od dneva njegove vročitve podala predlog pravdnemu sodišču za nadaljevanje po zakonu prekinjenega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da je sodišče prve stopnje napačno in nepopolno upoštevalo vsebino obvestila stečajnemu senatu o vloženi tožbi z dne 21.01.2002 in napačno štelo, da je tožeča stranka vložila novo tožbo na podlagi sklepa o napotitvi na pravdo z dne 09.11.2001. Tožeča stranka je z obvestilom stečajni senat pravočasno obvestila, da želi nadaljevati po samem zakonu prekinjeni postopek, tožba pa je bila priložena zgolj kot pojasnilo, kateri postopek želi nadaljevati. Poleg tega bi moralo sodišče prve stopnje, če bi ocenilo, da je bil interes za nadaljnje vodenje pravde izražen z nerazumljivo ali nepopolno vlogo, postopati po 108. členu Zakona o pravdnem postopku, česar pa ni storilo. Stroškov ni priglasila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi pritožbeni trditvi, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo vsebine obvestila stečajnemu senatu z dne 21.01.2002 (priloga C2 spisa). Sodišče prve stopnje se namreč pri odločitvi na navedeno obvestilo sploh ni oprlo in ga zato niti ni moglo napačno oceniti. Iz navedenega tudi ni bilo razloga, da bi sodišče glede omenjenega obvestila ravnalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Prav tako ne drži pritožbena trditev, da je sodišče napačno štelo, da je tožeča stranka na podlagi napotitvenega sklepa vložila novo tožbo. Kaj takega iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sploh ne izhaja. Sodišče prve stopnje je zgolj pojasnilo, da bi morala tožeča stranka v obravnavanem primeru ravnati po napotitvenem sklepu na tak način, da bi v 15 dneh od dneva njegove vročitve podala predlog pravdnemu sodišču za nadaljevanje po zakonu prekinjenega postopka. Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da le-tega tožeča stranka ni storila. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pa ne spremeni niti sklicevanje tožeče stranke na obvestilo z dne 21.01.2002. Iz vsebine omenjenega obvestila je namreč razvidno, da je bila tožeča stranka v zmotnem prepričanju, da za ugotovitev njene prerekane tejatve zadošča, da je začela pravdni postopek še pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Z omenjenim obvestilom je o tako vloženi tožbi, obvestila stečajni senat. Upoštevaje navedeno kot tudi to, da je v obvestilu navedena opravilna številka stečajne zadeve, izrecno pa je navedeno tudi, da gre za obvestilo stečajnemu senatu v zvezi z napotitvenim sklepom z dne 09.11.2001 je mogoče zaključiti, da je tožeča stranka obvestilo sestavila tako, kot to zahteva 5. odstavek 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Tako tožeča stranka sedaj ne more uspeti s trditvami, da je z navedenim obvestilom stečajni senat pravočasno obvestila, da želi nadaljevati po zakonu prekinjeni postopek (opr. št. II Pg 143/2001). Obvestilo takšnega predloga ne vsebuje, saj je, kot je bilo obrazloženo, sestavljeno v smislu 5. odstavka 144. člena ZPPSL.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje zakonita in pravilna. Zato je bilo treba odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).