Jedro

Predlagana začasna odredba presega namen zavarovanja z začasno odredbo, saj bi z rubežem stvari upnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih stvareh (prvi odstavek 87. člena ZIZ), kar je v nasprotju z določbo drugega odstavka 271. člena ZIZ (po kateri upnik z začasno odredbo ne pridobi zastavne pravice). Upnik pa je predlagal celo prodajo rezervnih delov oziroma opreme letala, podrejeno prodajo zarubljenega letala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka), ki se je glasil: „Za zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke do toženih strank po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 162661/2013 z dne 25. 10. 2013, v višini glavnice 454.718,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2012 dalje do plačila, prisojenih izvršilnih stroškov v višini 758,30 EUR ter nadaljnjih pravdnih stroškov, odmerjenih po sodišču z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, se: odredi:

1. - rubež letala v lasti drugotožene stranke s podatki: letalo J., reg. 000, ki se nahaja na L., in vpisom – zaznambo rubeža navedenega letala v register letal, s prepovedjo razpolaganja s predmetnim letalom, do poplačila terjatve tožeče stranke, ki se uveljavlja v tej pravdi; - prodaja rezervnih delov oziroma opreme letala, J., reg. 000, do zneska kupnine za te dele oziroma opreme, ki bo dosegal znesek denarne terjatve tožeče stranke, oziroma podrejeno, v kolikor prodaja rezervnih delov oziroma opreme letala ne bi bila mogoča, prodaja zarubljenega letala v lasti drugotožene stranke s podatki: letalo J., reg. 000, ki se nahaja na L. in hramba zneska, pridobljenega s prodajo letala reg. 000 pri sodišču. 2. Navedena začasna odredba velja še 30 dni po nastanku pogojev za izvršbo.

3. Za izvršitelja se določi M. H., ...“ Odločilo je, da tožeča stranka sama nosi stroške v zvezi s predlagano začasno odredbo (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Drugotoženec je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z zgoraj navedeno vsebino, ker je ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Ugotovilo je, da je tožeča stranka vtoževani račun sicer predložila v slovenskem jeziku, medtem ko ostale dokumentacije, ki je v tujem jeziku, ni predložila v overjenem prevodu v slovenski jezik. Zaključilo je, da obstoj terjatve ni izkazan niti na stopnji verjetnosti, saj zgolj trditvena podlaga brez dokazil za dosego standarda verjetnosti ne zadostuje.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče odredilo rubež letala v lasti drugotožene stranke, vpis – zaznambo rubeža v register letal, s prepovedjo razpolaganja s predmetnim letalom do poplačila terjatve tožeče stranke, ki se uveljavlja v tej pravdi, prodajo rezervnih delov oziroma opreme letala do zneska kupnine za te dele oziroma opremo, ki bo dosegel znesek denarne terjatve tožeče stranke, podrejeno pa, v kolikor prodaja rezervnih delov oziroma opreme letala ne bi bila mogoča, prodajo zarubljenega letala v lasti drugotožene stranke in hrambo zneska, pridobljenega s prodajo le-tega.

7. Sodišče sme v skladu z določbo prvega odstavka 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v zvezi z drugim odstavkom 201. člena Zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL), za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim, kadar začasna odredba meri na dolžnikove premičnine, prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami in hrambo teh stvari. Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (drugi odstavek 271. člena ZIZ).

8. Predlagana začasna odredba glede na zgoraj navedeno presega namen zavarovanja z začasno odredbo, saj bi z rubežem stvari upnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih stvareh (prvi odstavek 87. člena ZIZ), kar je v nasprotju z določbo drugega odstavka 271. člena ZIZ (po kateri upnik z začasno odredbo ne pridobi zastavne pravice). Upnik pa je predlagal celo prodajo rezervnih delov oziroma opreme letala, podrejeno prodajo zarubljenega letala.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba ustreza vsebini predhodne odredbe iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ in prvega odstavka 262. člena ZIZ, ki pa jo je mogoče izdati, če upnik glede terjatve, katere zavarovanje zahteva, že razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki še ni izvršljiva (prvi odstavek 257. člena ZIZ). Ker upnik s takšno odločbo še ni razpolagal, je sodišče prve stopnje tudi zavrnilo njegov prvotno postavljeni predlog za izdajo predhodne odredbe, s sklepom I Pg 61/2014 z dne 7. 1. 2015. Kadar je o upnikovi terjatvi že odločeno z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, zakon upniku daje možnost močnejšega zavarovanja kot v primeru, ko je pravda ali kakšen drug postopek v zvezi z upnikovo terjatvijo še v teku oziroma še ni uveden. Predhodna odredba tako predstavlja večji poseg v premoženjski položaj dolžnika, kot ga ZIZ dopušča v primeru izdaje začasne odredbe.

10. Predlagana začasna odredba torej po vsebini ni ustrezno sredstvo zavarovanja upnikove terjatve po določbah ZIZ.

11. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da so podlaga za izdajo začasne odredbe v danem primeru lahko tudi določbe 945. do 959.b člena Pomorskega zakonika (PZ), ki se uporabljajo na podlagi drugega odstavka 201. člena ZOSRL. Tako sme sodišče po prvem odstavku 945. člena PZ pred začetkom pravdnega, izvršilnega ali upravnega postopka in med njim na upnikov predlog dovoliti kot začasne odredbe prepoved odtujitve, obremenitve ali razpolaganja z ladjo (beri letalom), čuvanje ladje in zaustavitev ladje v zavarovanje njegove denarne terjatve, če upnik izkaže verjetnost obstoja svoje terjatve in nevarnost, da bo dolžnik sicer odtujil ladjo, jo prikril, odpeljal ali kako drugače preprečil ali precej otežil poznejšo uveljavitev njegove terjatve. Po določbi prvega odstavka 959.a člena PZ pa lahko upnik, v korist katerega je bila izdana začasna odredba z zaustavitvijo ladje, predlaga prodajo ladje kadarkoli med veljavnostjo sklepa o izdaji začasne odredbe z zaustavitvijo ladje, čeprav nima izvršilnega naslova, če: - je pred domačim ali tujim sodiščem že začel postopek za poplačilo svoje terjatve, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o začasni zaustavitvi ladje, - dolžnik ni dal ustreznega zavarovanja iz 949. ali 950. člena PZ in - je višina stroškov iz tretjega odstavka 953. člena PZ nesorazmerna glede na vrednost ladje ali če se stanje ladje poslabšuje in upnik verjetno izkaže, da zato njegova terjatev, ki je bila podlaga za izdajo začasne odredbe, s prodajo ladje po pridobitvi izvršilnega naslova ne bo poplačana.

12. Vendar pa začasna odredba z vsebino, predvideno v prvem odstavku 945. člena PZ, v danem primeru še ni bila izdana niti ni bila predlagana. Zato pogoji za ukrepanje po prvem odstavku 959.a člena PZ niso izpolnjeni.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da upnikov predlog za izdajo začasne odredbe že iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljen.

14. Ob povedanem se odločitev sodišča prve stopnje, ki je sicer navedlo druge razloge za svojo odločitev, izkaže kot pravilna. Pritožbeno sodišče zato ni odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razloge sodišča prve stopnje.

15. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ko je pred tem ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako drugotoženec nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k rešitvi le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).