Jedro

Ko gre za upravljanje KMG - skupnega pašnika ali KMG - planine v skupni rabi s strani pašne skupnosti, je nosilec pooblaščen s strani drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo, torej je nosilec lahko (tudi) drug subjekt, torej druga fizična oseba, za katero ni nujno, da je član agrarne ali pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi dejansko uporablja.

Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva delovala le v svojstvu pooblaščenke uporabnikov kmetijskega gospodarstva, da ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež v pašni skupnosti, saj ga ni imela, in da je prejela le plačilo za opravljeno delo pri pašni skupnosti, potem ni mogoče razlagati opisane dejanske situacije (ki nedvomno temelji na pravni ureditvi), kot da je tožnica sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike že prejela.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33119-229/2016/5 z dne 29. 12. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil vlogo tožnice na javni razpis Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz Podukrepa št. M06.1 (v nadaljevanju JR). Sredstva se odobrijo stranki pod pogoji, ki so navedeni v 15. členu Uredbe o izvajanju predmetnega podukrepa iz PRP za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in 12. poglavja JR. Pri obravnavi vloge je bilo ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev, saj je že bila nosilka kmetijskega gospodarstva in prejela sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike, kar glede na točko 3.4.3. v poglavju 3. Upravičenec ne bi smela. Iz evidenc Registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) je razvidno, da je tožnica od 12. 3. 2007 do 24. 6. 2013 bila že nosilka KMG-MID ... in prejela sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike. A. je sicer obrazložil, da je bila tožnica pooblaščena za ta KMG-MID za vlaganje zbirne vloge in prejemanje odobrenih sredstev, da je bil navedeni KMG-MID del pašne skupnosti B., da so bila nakazana sredstva potem dvignjena iz TRR-ja tožnice in predana blagajniku pašne skupnosti ter porabljena namensko za vzdrževanje objektov, dela in planini in delovanje pašne skupnosti, in da je za svoje delo tožnica prejela plačilo. Organ je ugotovil, da JR za tak primer ne določa izjeme, zato je njeno vlogo zavrnil. 2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je vsakokratni nosilec KMG dejansko odgovoren za vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz ukrepov kmetijske politike. Ne gre samo za kmetijo, ampak za vsako obliko kmetijskega gospodarstva, kjer se izvaja kmetijska dejavnost. Glede na obliko kmetijskega gospodarstva v obravnavanem primeru (planine) pa je logično, da ni bila edina oseba na KMG, temveč tako gospodarstvo sestavlja več članov, vseeno pa je skladno s predpisi nosilec tisti, ki nastopa navzven in je odgovoren za finančne obveznosti. Tožnica je upravljala s kmetijskim gospodarstvom (skupaj z drugimi člani planine), upravljala je z zemljišči in prejela sredstva za delež, ki ga je imela v pašni skupnosti (planini).

3. Tožnica je v tožbi navedla, da je v obdobju od 12. 3. 2007 do 24. 6. 2013 opravljala storitve za pašno skupnost B. Pri pašni skupnosti gre za pogodbeno skupnost posameznikov, ki so zainteresirani za skupno pašo, societas, ki ni pravna oseba in tudi ni vpisana v register, lahko pa predstavlja kmetijsko gospodarstvo po Zakonu o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1). Pašna skupnost z dogovorom določi posameznika, ki bo nosilec kmetijskega gospodarstva, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru. Tožnica je pristala, da se jo določi kot nosilca kmetijskega gospodarstva KMG-MID ... Iz izpisa RKG se vidi, da gre pri tej KMG-MID za planine v skupni rabi. Za pašno skupnost je opravljala določena administrativna dela in bila zanje tudi plačana. Za svoj delež v pašni skupnosti ni prejela sredstva, saj je bil gospodar kmetije njen oče. Enako (torej, da je gospodar kmetije druga oseba) izhaja tudi iz pooblastila uporabnikov planine, iz Zapisnikov o prigonu živali pa tudi izhaja, da planine tožnica dejansko ni nikoli uporabljala. Opozorila je, da se je 5. člen Uredbe spremenil (iz omejitve nosilca kmetije na omejitev nosilca kmetijskega gospodarstva) šele s spremembo, objavljeno v UL RS, št. 19/17. Poudarila je, da je bila nosilka KMG-MID planine v skupni rabi, da ta sredstva niso bila njena sredstva, ampak sredstva pašne skupnosti. Ker tožnica pred prijavo na JR še nikoli ni bila nosilka kmetije, je upravičena do prejema sredstev, saj izpolnjuje vse pogoje. Organ je napačno interpretiral pravilo Uredbe in JR v povezavi z ugotovljenim dejanskim stanjem. Tožnica je zato predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in ugotovi, da ji pripadajo sredstva iz naslova JR.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala vse navedbe tožnice, navedla, da se je tožnica očitno že ob oddaji vloge zavedala, da pogojev ne izpolnjuje, ker je že k le-tej priložila izjavo A. s pojasnili. Obid tega pogoja bi pomenilo neenakopravno obravnavanje vseh prijaviteljev na razpis. Predlagala je zavrnitev tožbe, sodišču pa je poslala tudi upravne spise.

5. Tožnica je v odgovoru na odgovor še dodala, da je organ to situacijo upošteval že pri zbirni vlogi za pridobitev sredstev leta 2016, zato je ob oddaji sedanje vloge priložila pojasnila A. Vztrajala je pri ostalem.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev vloge tožnice na javni razpis.

8. Kot izhaja iz obrazložitve prvostopnega organa, temu pa je pritrdil tudi drugostopni organ s svojo odločbo, je prvostopni organ svojo odločitev o zavrnitvi tožničine vloge utemeljil z ugotovitvijo, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, določenega v 3.4.3. točki JR, v poglavju 3. Upravičenec. Ta določa, da je ne glede na določbo prejšnje točke lahko postal nosilec kmetije v obdobju več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, če pred tem obdobjem še ni prejel sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, razen ukrepov programa razvoja podeželja, iz katerih se sofinancirajo izobraževanja, in sicer ukrepa 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 ali ukrepa 1 prenos znanja in dejavnosti informiranja iz PRP 2014-2020, in pred tem obdobjem kmetija, katere nosilec je bil, ni imela v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva.

9. Organ je namreč ugotovil, da je bila glede na podatke evidenc Registra kmetijskih gospodarstev tožnica v obdobju od 12. 3. 2007 do 24. 6. 2013 že nosilka KMG-MID ... in tudi prejela sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike, zato je ni mogoče šteti kot upravičenca po JR. Temu je pritrdil tudi drugostopni organ in še dodal, da se pojem nosilstva kmetijskega gospodarstva ne nanaša samo na kmetijo, temveč na vsa kmetijstva gospodarstva, da je tožnica kot nosilka KMG-MID aktivno sodelovala glede na položaj in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, upravljala z zemljišči in prejela sredstva za delež, ki ga je imela v pašni skupnosti - planini.

10. Tak zaključek organa pa je po presoji sodišča napačen oziroma vsaj preuranjen.

11. Tožnica namreč ugovarja, da je v obdobju od 12. 3. 2007 do 24. 6. 2013, ko je bila vpisana kot nosilka kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., opravljala le administrative storitve za pašno skupnost, ker slednje ni mogoče določiti kot nosilke in vpisati v register, nadalje da je sicer res, da so bila sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike nakazana na njen bančni račun, vendar jih je tožnica takoj predala pašni skupnosti, ki je z njimi potem tudi razpolagala za potrebe investicij pašne skupnosti, tožnica pa je za svoje delo prejela zgolj plačilo, in da nikoli ni prejela deleža teh sredstev za svoj delež zemljišč, saj sama deleža na zemljiščih sploh ni imela.

12. Iz Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (veljavnem v času spornega obdobja) izhaja, da je v primeru KMG - skupni pašnik ali KMG - planina, ki je skupni rabi (za slednjo obliko pa gre v tem primeru) nosilec registrirana agrarna ali pašna skupnost. Če KMG - skupnega pašnika in KMG - planine v skupni rabi ne upravlja registrirana agrarna ali pašna skupnost, je nosilec subjekt, ki ga pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo (tretji odstavek 3. člena).

13. Že iz citirane določbe torej izhaja, da je v takem primeru, ko gre za upravljanje KMG - skupnega pašnika ali KMG - planine v skupni rabi s strani pašne skupnosti, nosilec pooblaščen s strani drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo, torej je nosilec lahko (tudi) drug subjekt, torej druga fizična oseba, za katero ni nujno, da je član agrarne ali pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi dejansko uporablja. Da je prišlo v obravnavanem primeru do tako opisane situacije, torej, da je bila sicer res tožnica vpisana kot nosilka KMG-MID ... (na podlagi pooblastila članov pašne skupnosti zaradi uveljavljanja ukrepov kmetijske politike), da pa ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež na zemljiščih pašne skupnosti, saj deleža niti ni imela (gospodar kmetije je bil tožničin oče), temveč je prejela zgolj plačilo za opravljeno delo v pašni skupnosti, pa je tožnica zatrjevala že v upravnem postopku (enako pa uveljavlja tudi v tožbi), pri čemer se je sklicevala na dopis A. z dne 17. 8. 2016, pooblastilo uporabnikov skupnega pašnika oziroma planine za nosilca kmetijskega gospodarstva skupni pašnik oziroma planina, izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID ... ter zapisnike občnih zborov Pašne skupnosti, česar pa organ ni presodil v smislu citirane določbe Pravilnika v povezavi s pogojem iz 3.4.3. točke 3. poglavja Upravičenec iz JR, pa bi moral. V posledici je zato v zadevi ostalo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče se namreč strinja s tožbenim stališčem, da če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva delovala ''le'' v svojstvu pooblaščenke uporabnikov kmetijskega gospodarstva KMG-MID ... (kar je pravna ureditev dopuščala oziroma določala), da ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež v pašni skupnosti, saj ga ni imela, in da je prejela le plačilo za opravljeno delo pri pašni skupnosti, potem ni mogoče razlagati opisane dejanske situacije (ki nedvomno temelji na pravni ureditvi), kot da je tožnica sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike že prejela, kar predstavlja oziroma bi predstavljalo izključitveni razlog iz 3.4.3. točke 3. poglavja Upravičenec iz JR. S tako razlago pogoja v situaciji, kot izhaja oziroma bi utegnila izhajati iz tožničine vloge oziroma prijave na JR, pa tudi ne bi prišlo do neenakopravnega obravnavanja prijaviteljev na JR, temveč ravno nasprotno: če se izkaže, da tožnica sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoja zemljišča pred navedenim obdobjem ni prejela, potem bo obravnavana enako kot drugi prijavitelji, ki tovrstnih sredstev v enakem obdobju tudi niso prejeli.

14. Pri tem pa sodišče še pripominja, da dejstvo, da je tožnica že k vlogi za JR priložila zgoraj navedene listine (dopis A. z dne 17. 8. 2016, itd.), ne gre tolmačiti (kot je navedla toženka v odgovoru na tožbo), da je tožnica vedela, da je izpolnjevanje obravnavanega pogoja zanjo sporno, temveč le, da se je pred prijavo z določbami JR seznanila in v okviru le-teh vlogo ustrezno pripravila.

15. Glede na povedano je sodišče, ker je presodilo, da je upravni organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek, v katerem bo moral prvostopni organ, sledeč mnenju sodišča, ki se tiče uporabe prava, vlogo tožnice v celoti ponovno oceniti in o zadevi ponovno odločiti.

16. Sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za odločitev v sporu polne jurisdikcije, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1.