Jedro

Če sodišče 2. stopnje potrdi sodbo sodišča 1. stopnje, s katero je bila izrečena nepogojna kazen zapora, je dolžno po uradni dolžnosti izreči enotno kazen, kakor je to določeno v 1. odst. 48. čl. KZ.

Ker pa je ugotovljeno, da je postopek neprave obnove kazenskega postopka v teku pred drugim sodiščem, v katerem naj bi se združila kazen tudi po sodbi, ki ni bila pribavljena in tudi ni vpisana v kazenski evidenci, bi lahko prišlo do dvakratnega upoštevanja iste kazni. Zato je treba združitev kazni prepustiti nepravi obnovi, v kateri je mogoče upoštevati prav vse pravnomočno izrečene kazni.

Izrek

Pritožba obdolženega Z. T. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi Z. T. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena KZ na škodo gospodarske družbe T., d.o.o., iz V.. Izrečena je bila kazen štiri mesece zapora. Obdolženec je bil oproščen povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka. Oškodovani gospodarski družbi pa mora plačati premoženjskopravni zahtevek v znesku 293.280,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazni. Predlagal je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, sicer pa znižanje izrečene kazni.

Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v C. F. H. je v pisnem stališču do pritožbe predlagal njeno zavrnitev, po uradni dolžnosti pa njeno spremembo z izrekom enotne kazni z upoštevanjem kazni eno leto in devet mesecev zapora, izrečene v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30.1.2004, opr. št. K 117/03, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4.5.2004, opr. št. Kp 387/04. Obdolženec je odgovoril na to stališče, ga v celoti izpodbijal in vztrajal pri pritožbenih navedbah glede dopolnitvi dokazovanja v ponovnem sojenju. Menil je tudi, da je izrečena kazen previsoka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ne dvomi v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Z mnenjem izvedenca S. P. je zanesljivo dokazano, da je naročilnico za nakup računalnika izpisal in podpisal prav obdolženec in nihče drugi. Obdolženčev ugovor temu mnenju, ponovljen tudi v pritožbi, ni sprejemljiv. Na fotografijah spornega in primerjalnega podpisa obdolženca, ki so v izvedenskem mnenju, in so bile očitno napravljene na sedaj spornem skenerju, je značilnost pisave dobro vidna. Za to ni jasno, kaj naj bi prineslo novo izvedenstvo s pomočjo novejšega skenerja. Sicer pa je mnenje izdelal izvedenec in ne aparatura.

Sodišče druge stopnje opozarja, da je obdolženec na glavni obravnavi z dne 30.6.2003 zatrjeval, da mu je naročilnice in žig njegove firme, ki v času storitve tega kaznivega dejanja ni več poslovala, ukradel sorodnik, ki ga ni želel imenovati. Na glavni obravnavi z dne 3.3.2005 je trdil, da je bil to njegov brat D. T., ki je vzel naročilnico, jo izpolnil in odposlal. Na glavni obravnavi z dne 7.4.2005 pa je storil kaznivega dejanja priznal, ga obžaloval in napovedal čimprejšnjo povrnitev povzročene škode. Šele v pritožbi je zopet zatrjeval, da je kaznivo dejanje storil njegov brat, ki da ima tudi enako pisavo kot on. Sodišče druge stopnje opozarja, da je imel izvedenec na razpolago tako sporni rokopis na že omenjeni naročilnici in nesporno rokopis in je na tej podlagi ugotovil, da je obdolženec napisal in podpisal naročilnico, na podlagi katere mu je oškodovana gospodarska družba poslala po pošti osebni računalnik, ki ga nikoli ni plačal. Sodišče prve stopnje je sicer nameravalo zaslišati obdolženčevega brata D. T., vendar poizvedbe o njegovem bivališču niso uspele. Kljub temu sodišče druge stopnje meni, da njegovo zaslišanje ni bilo potrebno.

V nasprotju s pritožnikom meni sodišče druge stopnje, da mu je bila izrečena primerna kazen, pri čemer poudarja dosedanjo predkaznovanost pretežno zaradi premoženjskih deliktov. Glede na to, da je obdolženec v času trajanja tega kazenskega postopka prestajal kazen eno leto in šest mesecev zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30.1.2004, opr. št. III K 117/2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4.5.2004, opr. št. I Kp 387/2004, (in ne kazen eno leto in devet mesecev zapora, kako je napačno navedeno v stališču višjega državnega tožilca) kazen dve leti zapora pa je po drugi sodbi prestajal tudi v letih 1998 do 2000, je vprašljivo, ali in kako je sploh lahko skrbel za nezaposleno in bolno ženo M. T. in za šoloobveznega sina, kar naj bi pomenilo olajševalno okoliščino, zaradi katere je predlagal znižanje izrečene kazni. Zato meni sodišče druge stopnje, da ni nobenih pogojev za predlagano znižanje te kazni. Ta je primerna tudi višini pridobljene premoženjske koristi.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Glede na obrazloženo pritožbi ni bilo mogoče ugoditi.

Zaradi neuspeha s pritožbo bi moral obdolženec plačati povprečnino kot strošek tega pritožbenega postopka. Ker pa je obdolženec na prestajanju kazni zapora in nima rednega dohodka, kakor tudi ne premoženja, ki bi pomenilo vir dohodka, ga je sodišče druge stopnje oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

Sodišče druge stopnje ni sledilo predlogu višjega državnega tožilca in ni združilo v izpodbijani sodbi izrečene kazni s kaznijo, izrečena v že citirani sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani. Po podatkih v dopisu Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v C. z dne 7.1.2005 (l. št. 136) je obdolženec prestajal to kazen od 26.3.2004 naprej v Zavodu za prestajanje kazni zapora v L., vanjo pa je bil vštet pripor od 16.9.2003 do 26.3.2004. V c. z. je bil premeščen dne 10.5.2004. Kazen bi po vštetju pobega od 10.12.2004 do 28.12.2004 prestal dne 3.4.2005. Po podatkih uradnega zaznamka z dne 7.4.2005 (l. št. 166) je bil obdolženec dne 1.4.2005 premeščen v l. z. zaradi prestajanja kazni pet mesecev zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Cerknici, opr. št. K 43/2003. Postopek za združitev kazni po obdolženčevi zahtevi je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Ks 480/2005. Ker bi s predlagano združitvijo lahko prišlo do dvakratnega upoštevanja kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, potrebna pa bi bila v tem postopku tudi združitev kazni po sodbi Okrajnega sodišča v Cerknici (te sodbe ni niti v spisu niti v izpisku iz kazenske evidence), sam obdolženec pa se je na glavni obravnavi z dne 9.11.2004 skliceval še na kazenske postopke pred sodišči v L. in T., je bilo treba združitev kazni iz izpodbijane sodbe prepustiti nepravi obnovi kazenskega postopka.