Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep IV Cp 1640/2013

ECLI:SI:VSLJ:2013:IV.CP.1640.2013 Civilni oddelek

preprečevanje nasilja v družini ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi pravica do izjave nujni postopek nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Višje sodišče v Ljubljani
12. junij 2013

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca, ki je trdil, da mu ni bila dana pravica do izjave v postopku za izdajo začasne odredbe. Sodišče je ugotovilo, da je bila pravica do izjave zagotovljena, saj je prvostopenjsko sodišče obravnavalo pritožbo enako kot ugovor. Pritožbeni očitki o neobstoju razlogov za odločitev in kršitvah postopka so bili označeni za neutemeljene, prav tako pa je sodišče potrdilo, da je bilo upoštevano načelo sorazmernosti pri tehtanju interesov žrtve in povzročitelja nasilja. Odločitev o neizplačilu nadomestila za uporabo stanovanja je bila prav tako potrjena, saj nasprotni udeleženec ni izkazal upravičenosti do nadomestila.
  • Pravica do izjave nasprotnega udeleženca v postopku za izdajo začasne odredbe.Ali je bilo nasprotnemu udeležencu zagotovljeno pravico do izjave v postopku, ko je sodišče obravnavalo pritožbo nasprotnega udeleženca?
  • Upoštevanje načela sorazmernosti pri odločanju o ukrepih.Ali je sodišče pravilno tehtalo interese žrtve in povzročitelja nasilja pri odločanju o ukrepih po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini?
  • Bistvena kršitev postopka.Ali je sodišče kršilo postopkovne pravice nasprotnega udeleženca, ko mu ni omogočilo izjave o predlogu predlagateljice?
  • Odločitev o nadomestilu za uporabo stanovanja.Ali je sodišče pravilno odločilo, da nasprotnemu udeležencu ne pripada nadomestilo za izključno uporabo stanovanja?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ravno z načinom postopanja, ko je prvostopenjsko sodišče obravnavalo vloženo pritožbo nasprotnega udeleženca kot v primeru, ko je zoper izdano začasno odredbo vložen ugovor, je bila nasprotnemu udeležencu zagotovljena pravica do izjave, enako kot v ugovornem postopku (v postopku za izdajo začasne odredbe).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu z opr. št. N 34/2012 z dne 18. 5. 2012 ter izpodbijani sklep spremenilo v stroškovnem delu tako, da je vsaka stranka dolžna nositi svoje stroške postopka. V ostalem je prvostopenjsko sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožuje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini določena stvarna pristojnost okrožnega sodišča v nepravdnem postopku. Zakon ne napotuje na smiselno uporabo določb o začasni odredbi. Zakon o nepravdnem postopku določa, da mora dati sodišče udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev. Sodišče nasprotnemu udeležencu nikoli ni dalo možnosti, da se izjavi o predlogu predlagateljice. Sklep je izdalo brez izjave nasprotnega udeleženca in nato odločilo o predlogu. Navaja, da sta različni naravi ugovora in pritožbe kot pravnih sredstev. Ker nasprotni udeleženec ni imel možnosti izjasniti se o navedbah predlagateljice, je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče bi bilo dolžno obrazložiti svojo odločitev o tem, da pritožba ne zadrži izvršitve. Peti odstavek 19. člena ZPND res določa, da pritožba ne zadrži izvršitve, vendar se to nanaša le na ukrepe po 19. členu, ne pa tudi na ukrepe po 21. členu. Ker sodišče glede tega ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni upoštevalo načela sorazmernosti, po katerem bi moralo tehtati interese žrtve ter povzročitelja nasilja, kot je določeno v 21. členu ZPND. Predlagateljica ne more priti do izključne uporabe stanovanja, če se domnevnemu nasilju lahko umakne tako, da si sama priskrbi nadomestno stanovanje, saj je za to finančno sposobna. Za razliko od predlagateljice nasprotni udeleženec nima na voljo drugega stanovanja, v katerega bi se lahko odselil. Sodišče je povsem neutemeljeno zavrnilo zahtevo nasprotnega udeleženca, naj mu predlagateljica plača primerno nadomestilo za uporabo stanovanja. V konkretnem primeru so bile nasprotnemu udeležencu kršene ustavne pravice, predvsem pravica do učinkovitega pravnega sredstva, do pravičnega postopka ter enakosti pred zakonom. Sodišče je o predlogu predlagateljice odločilo v treh dneh, odločitev o pritožbi oziroma ugovoru pa je prejel šele dva meseca po datumu, ko je izrečeni ukrep že iztekel. Ukrep izrečen s sklepom z dne 18. 5. 2012 je bil že dvakrat podaljšan, čeprav še niti prvotni sklep ni postal pravnomočen. Opozarja tudi na neenotno sodno prakso glede postopka izrekanja ukrepov po 19. in 21. členu ZPND in se sklicuje na članek dr. Mateje Končina Peternel. 3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 18. 5. 2012 naložilo nasprotnemu udeležencu, da mora stanovanje, ki sta ga imela s predlagateljico v skupni rabi, za obdobje treh mesecev od izdaje sklepa, prepustiti v izključno uporabo predlagateljici. Prepovedalo mu je tudi približevati se predlagateljici in njenemu domu, vstopiti v stanovanje ter se zadrževati v razdalji manj kot 200 metrov od stanovanja in navezovati s predlagateljico stike na kakršenkoli način. Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil pritožbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče vročilo višjemu sodišču, to pa je prvostopenjskemu sodišču spis vrnilo, da o pritožbi odloči enako kot v primeru, kadar je zoper izdano začasno odredbo vložen ugovor.

6. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo v stroškovnem delu in sklep spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo.

7. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi (21. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (1)) je sodišče prve stopnje izreklo v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, približevanja in zadrževanja v bližini stanovanja. Pogoji, pod katerimi se ukrep izreka, so opredeljeni v 21. členu ZPND, pri čemer iz obrazložitve sklepa izhaja obstoj pogojev in utemeljenost predloga tudi glede na načelo sorazmernosti, saj je sodišče pravilno tehtalo tako interese predlagateljice kot nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja, ki je tudi solastnik stanovanja. Pritožbeni očitki o neobstoju teh razlogov so neutemeljeni (glej 6. točka izpodbijanega sklepa). Pritožnik ne zanika obstoja nasilja v družini (3. člen ZPND), ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Trdi pa, da mu sodišče ni dalo možnosti izjave, s čimer je kršilo njegovo pravico do izjave (kontradiktornost postopka), da ni obrazložilo zakaj pritožba ne zadrži izvršitve glede izrečenega ukrepa ter zmotno uporabo materialnega prava pri tehtanju interesov glede ugotavljanja načela sorazmernosti.

8. Zatrjevane kršitve niso podane. Ravno z načinom postopanja, ko je prvostopenjsko sodišče obravnavalo vloženo pritožbo nasprotnega udeleženca kot v primeru, ko je zoper izdano začasno odredbo vložen ugovor, mu je bila zagotovljena pravica do izjave, enako kot v ugovornem postopku (v postopku za izdajo začasne odredbe). Prvostopenjsko sodišče je tako glede na nujnost zadeve in izkazano nevarnost nasilja poseglo v pravico nasprotnega udeleženca s tem, ko je izreklo ukrep, v nadaljevanju pa je sodišče zagotovilo nasprotnemu udeležencu pravico do izjave v ugovornem postopku, ko je obravnavalo njegovo pritožbo enako kot v primeru, kadar stranka zoper začasno odredbo vloži ugovor. Dr. Mateja Končina Peternel v svojem prispevku (2) na str. 74 (točka 6) ne nasprotuje takemu postopanju sodišč. Ugotovi, da je v nekaj zadevah Višje sodišče v Ljubljani postopalo na tak način ter da ZPND ne omogoča izdajanja začasnih odredb po uradni dolžnosti (česar pa sodišče v danem primeru niti ni storilo).

9. Ponovni pritožbeni predlog, po katerem naj bi se predlagateljica pred domnevnim nasiljem umaknila in si sama priskrbela nadomestno stanovanje, saj je za to finančno sposobna, je najmanj neutemeljen. Smisel ZPND je preprečevanje nasilja v družini ter varstvo in pomoč žrtvi z ukrepi, ki so določeni v zakonu. Med ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve spada tudi ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi (21. člen ZPND) ob obstoju zakonskih pogojev.

10. Neutemeljeno pritožba napada tudi odločitev sodišča, ko nasprotnemu udeležencu ni priznalo nadomestila za izključno uporabo stanovanja s strani predlagateljice. Razlogov, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče za tako odločitev, je več: nasprotni udeleženec je tisti, ki s svojim ravnanjem povzroči nevzdržnost skupnega bivanja, nasprotni udeleženec je v obdobju po izdaji izpodbijanega sklepa predlagateljico še vedno nadlegoval s psihičnimi pritiski (kljub prepovedi takega ravnanja) ter nasprotni udeleženec z ničemer ni izkazal, zakaj bi bil do tega plačila upravičen. Zgolj dejstvo, da je nasprotni udeleženec lastnik oziroma solastnik nepremičnine, pa ne opravičuje plačevanja nadomestila za izključno uporabo stanovanja. Zaradi vseh navedenih razlogov je tudi po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjska odločitev tudi v tem delu pravilna.

11. Po določilu 24. člena ZPND je za odločanje o ukrepih po 19. in 21. členu ZPND predvideno hitro ukrepanje. Sodišče obravnava zadeve prednostno, postopek pa je nujen. Roki, v katerih naj sodišče opravi posamezna procesna dejanja niso določeni, vendar mora sodišče ravnati (najmanj) brez nepotrebnega odlašanja. Sodišču ni moč očitati prehitrega postopanja glede odločanja o predlogu za izrek ukrepov, kot navaja pritožba. Pač pa bi moralo prvostopenjsko sodišče postopati hitreje po prejemu pritožbe nasprotnega udeleženca 13. 11. 2013 in predložitev le-te višjemu sodišču 7. 6. 2013. Navedeno na vsebinsko pravilnost odločitve ni vplivalo, izrečeni ukrep pa je potekel 18. 8. 2012 (že pred vložitvijo pritožbe). Pritožbena navedba, da naj bi bil ukrep že dvakrat podaljšan, čeprav niti prvotni ukrep še ni postal pravnomočen, ni izkazana in ne izhaja iz podatkov spisa. Razlogi, zakaj sodišče šteje, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve, pa izhajajo iz 4. točke izpodbijanega sklepa.

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (3)).

(1) Ur. l. RS, št. 16/2008, v nadaljevanju ZPND.

(2) Dr. Mateja Končina Peternel: Odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z uporabo Zakona o preprečevanju nasilja v družini; priporočila in predlogi, Pravosodni bilten, št. 4/2010. (3) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia