Jedro

Pri ocenjevanju premoženjskega stanja osebe, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, se lahko upošteva tudi prejeta odškodnina, saj se zaradi nje izboljša premoženjski položaj, vendar pa se ta ne upošteva avtomatično. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru oceniti, ali prejeta odškodnina dejansko zboljšuje premoženjsko stanje taksnega zavezanca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožeče stranke ne oprosti plačila sodnih taks in stroškov za izvedenca, tožeči stranki pa je omogočilo obročno odplačilo doslej zapadle takse. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče štelo, da premoženjsko stanje tožeče stranke ni slabo, saj iz podatkov v spisu izhaja, da živi v gospodinjski skupnosti s svojim očetom, materjo, bratom in sestro, ki sta še šoloobvezna, da je njegova mati v mesecu avgustu 2004 prejela plačo v višini 95.580,00 SIT, v mesecu septembru 99.223,00 SIT in v oktobru 102.765,00 SIT, in da ima še kredit pri A. b. v višini 23.057,00 SIT, s čimer si je gotovo na nek način povečala premoženje. Tožnikov oče pa prejema mesečno plačo v višini 97.970,80 SIT, ta plača pa je prav tako nizka na račun posojila v višini 24.158,30 SIT. Poleg te plače pa prejema še 56.980,00 SIT nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Ker je tožnik že dobil delno izplačano odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 706.957,00 SIT je sodišče štelo, da njegovo premoženjsko stanje ni tako slabo, da ne bi zmogel plačati takse in predujema za izvedenca.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila, v pritožbi pa uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Tožnik je študent, živi pri starših, dohodki pet-članske družine pa znašajo skupno 185.000,00 SIT mesečno, s čemer pa se takšna družina ne more preživljati, saj se trije člani redno šolajo. Odškodnina, ki jo je tožnik prejel predstavlja denarno satisfakcijo in ni namenjena plačevanju sodnih taks, pač pa pomeni povračilo za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine in strah. Sodišče je tudi napačno zaključilo, da sta si starša z najetim posojilom povečala premoženje. Sodišče bi moralo upoštevati, da je tožnik študent, da nima nepremičnega in tudi ne premičnega premoženja večje vrednosti, pač pa le osebni avtomobil R 5, letnik 1992, katerega vrednost pa je znatno nižja, kot bodo stroški plačila izvedenine. Tožnik bo moral za tožbo plačati takso v višini 20.070,00 SIT, enako tudi za sodbo, za pritožbo pa dvojno takso in prav tako za revizijo dvojno takso, za mnenje izvedenca pa bo moral plačati okoli 150.000,00 SIT. Takšnega plačila pa ne zmore, saj takšnih sredstev nima. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep tako spremeni, da se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja odločilna dejstva: tožnik je študent in živi v gospodinjski skupnosti s svojim očetom, materjo, bratom in sestro, ki sta še šoloobvezna; tožnikova mati I. G. je imela osebni dohodek v mesecu avgustu, septembru in oktobru 2005 od 95.580,80 SIT, 99.223,00 in 102.765,50 SIT; tožnikova mati ima pri A.b. odtegljaj za posojilo v višini 23.057,00 SIT; tožnikov oče D. G. je v mesecu juliju prejel plačo v višini 97.970,80 SIT neto znesek pa je bil nižji na račun posojila v višini 24.158,30 SIT, v avgustu pa je prejel plačo v višini 101.144,90 SIT in 56.980,00 SIT nadomestila iz invalidskega zavarovanja, v septembru pa plačo v višini 101.144,90 SIT in 56.980.27 SIT nadomestila za invalidsko zavarovanje.

Tožnik je na račun odškodnine 17. 11. 2004 sprejel 706.957,00 SIT.

Pritožnik v pritožbi napačno navaja, da družina mesečno razpolaga z zneskom 185.000,00 SIT, saj iz potrdil o dohodkih, ki jih je sodišče prve stopnje pribavilo in pregledalo, izhaja, da so skupni mesečni dohodki okoli 258.000,00 SIT (obe plači in invalidnina) in torej odpade na enega družinskega člana povprečno 52.000,00 SIT. Napačni in zgolj pavšalni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da sta si tožnikova starša z najetjem kredita gotovo izboljšala premoženjski status, saj pritožbeno sodišče meni, da pri tako nizkih dohodkih in ob dejstvu, da so v družini šoloobvezni otroci, o čem takem ni možno govoriti. Dohodki, ki jih ima družina zadoščajo zgolj za golo preživetje.

Res je tožnik prejel del odškodnine, vendar pa zgolj to še ne pomeni, da je njegovo premoženjsko stanje tako dobro, da bo lahko plačal takse in predujem za izvedenca. Pri ocenjevanju o premoženjskem stanju osebe, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, se lahko upošteva tudi prejeta odškodnina, saj se zaradi nje izboljša premoženjski položaj, vendar pa se ta ne upošteva avtomatično. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru oceniti, ali prejeta odškodnina dejansko zboljšuje premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje v tem delu napačno uporabilo materialno pravo, določbo 168. čl. ZPP. Tožnik kot študent nima lastnih dohodkov,zgolj dejstvo, da je lastnik starega avtomobila pa ne pomeni, da je njegovo premoženjsko stanje dobro, dohodki staršev so minimalni, starši pa imajo predvsem dolžnost preživljati mld. otroke. Ob vseh teh okoliščinah pa je ob pravilni uporabi 168. čl. ZPP zaključiti, da obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks in predujma za izvedenca.

Glede na pritožnikovo pritožbeno navajanje pa pritožbeno sodišče dodaja, da je sodišče dolžno upoštevati višino tiste takse, ki je potrebna (čl. 155 ZPP), ne pa tudi takse za izredna pravna sredstva. Pritožbeno sodišče je ob pravilni uporabi določbe 168. čl. ZPP, v skladu z določbo 365. čl. v zv. s čl. 358 ZPP spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, kot izhaja iz izreka.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.