Jedro

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti ZNP stroškov postopka posebej ne ureja, zato je treba uporabiti splošne določbe 35. člena tega zakona. Po stališču sodne prakse je uspešen postopek za odvzem poslovne sposobnosti vedno izveden v interesu tistega, ki mu je poslovna sposobnost odvzeta. Podobno pa velja tudi v primeru vrnitve odvzete poslovne sposobnosti.

Obravnavani postopek je bil izveden v korist nasprotnega udeleženca (saj mu je bila delno vrnjena poslovna sposobnost), delno pa tudi v interesu predlagateljice, ki je njegova skrbnica, saj odločitev nepravdnega sodišča zanjo pomeni, da je te dolžnosti sedaj delno razbremenjena na področjih, na katerih je bila nasprotnemu udeležencu vrnjena poslovna sposobnost. Zato je prav, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da povrne polovico skupnih stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v 2. točki izreka) tako spremeni, da glasi: „2. Nasprotni udeleženec A. A. je dolžan v 15 dneh povrniti polovico skupnih stroškov tega postopka in sicer 225,63 EUR na račun predujmov Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0695 0421 834, sklic ..., koda „ADVA“ ter 17,50 EUR na račun predlagateljice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom nasprotnemu udeležencu deloma vrnilo odvzeto poslovno sposobnost, in sicer na področjih sposobnosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi in razpolaganja z denarnimi sredstvi do višine 250,00 EUR mesečno (1. točka izreka) ter mu naložilo, da je dolžan povrniti 451,26 EUR na račun predujmov Okrožnega sodišča v Ljubljani ter 35,00 EUR na račun predlagateljice (2. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper odločitev o povračilu skupnih stroškov postopka. Predlaga spremembo sklepa tako, da sodišče drugo točko izpodbijanega sklepa odpravi. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo tretji odstavek 35. člena ZNP. Ta nepravdni postopek ni bil izveden izključno v interesu nasprotnega udeleženca, ampak tudi v interesu predlagateljice, saj ga je ona predlagala in je dejansko vplival tudi na njene obveznosti. Ob začetku postopka je bila v polni meri skrbnica nasprotnemu udeležencu, zaradi odvzete poslovne sposobnosti je morala sama v celoti zagotavljati finančna sredstva za njegovo preživljanje. Sedaj je tega vsaj delno razbremenjena, saj je nasprotnemu udeležencu delno vrnjena poslovna sposobnost. Če bi sodišče naložilo nasprotnemu udeležencu plačilo predujma za izvedenca, bi sam prosil za oprostitev plačila stroškov postopka, sedaj pa tega ni mogel storiti, saj ni vedel, da bodo v postopku nastali stroški, ki bi ga bremenili. Sodišče je s tem nasprotnemu udeležencu odvzelo vsakršno možnost pravočasne vložitve vloge na BPP. Odločitev sodišča je v nasprotju s sklepom tudi zato, ker mu je bila vrnjena poslovna sposobnost na področju razpolaganja z denarnimi sredstvi do višine 250,00 EUR, medtem ko mu sodišče z istim sklepom naloži vračilo 451,26 EUR. Ker sta v postopku tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec le deloma uspela, saj je bila nasprotnemu udeležencu zgolj delno vrnjena poslovna sposobnost, bi bilo edino pravilno, da stroške nosita vsak do polovice.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predlog za vrnitev poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu je bil v tej zadevi vložen 20. 6. 2018, torej še pred uveljavitvijo novega Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/2019, ZNP-1). Pritožbeno sodišče je na podlagi prehodne določbe 216. člena ZNP-1 zato v pritožbenem postopku uporabilo določbe prej veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami, ZNP).

5. Prvostopenjsko sodišče je o stroških postopka v obravnavanem nepravdnem postopku zaradi vrnitve poslovne sposobnosti odločalo na podlagi 35. člena ZNP. Prvi odstavek tega člena vsebujeta splošno določbo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Če so nastali skupni stroški, v skladu z drugim odstavkom odloči sodišče, v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo. Če pa je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci (tretji odstavek). V postopku za odvzem poslovne sposobnosti ZNP stroškov postopka posebej ne ureja, zato je treba uporabiti splošne določbe 35. člena tega zakona. Po stališču sodne prakse je uspešen postopek za odvzem poslovne sposobnosti vedno izveden v interesu tistega, ki mu je poslovna sposobnost odvzeta.1 Podobno pa velja tudi v primeru vrnitve odvzete poslovne sposobnosti.

6. Glede na okoliščine obravnavane zadeve je utemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka delno zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 35. člena ZNP. Da je bil postopek za delno vrnitev odvzete poslovne sposobnosti v korist nasprotnega udeleženca, ni dvoma, saj se z izpodbijanim sklepom ureja njegov status. Vendar je treba pritrditi pritožbi, da je bil postopek izveden delno tudi v interesu predlagateljice, ki je njegova skrbnica, saj odločitev nepravdnega sodišča zanjo pomeni, da je te dolžnosti sedaj delno razbremenjena na področjih, na katerih je bila nasprotnemu udeležencu vrnjena poslovna sposobnost. Zato je prav, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da povrne polovico skupnih stroškov postopka. Te je dolžan predlagateljici za plačilo sodne takse, v korist proračuna Republike Slovenije pa (zaradi odobritve brezplačne pravne pomoči predlagateljici) za stroške plačila sodne izvedenke.2

7. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in odločitev o stroških postopka spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

8. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP.

1 Primerjaj sklepe VSL I Cp 2330/2017, II Cp 1048/2018, VSC Cp 895/2011. 2 Podlaga za vrnitev tega zneska v proračun RS je v določbi tretjega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.