Jedro

Pridobivanje podatkov iz dveh virov evidenc skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZUP organ sicer izvede po uradni dolžnosti, vendar šele po tem, ko dejstvo, ki ga je treba dokazati s takim vpogledom v uradne evidence, zatrjuje stranka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo, št. 33110-16118/2016, ki jo je tožnik dne 3. 3. 2017 vložil na podlagi Javnega razpisa za Podukrep 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, namenjene prilagoditvi zahtevam kmetovanja na gorskih območjih (Uradni list RS, št. 74/16in 11/17, v nadaljevanju Javni razpis). Odločitev temelji na ugotovitvi, da je vloga stranke pri ocenjevanju po merilih Javnega razpisa dosegla 41 točk, kar je manj od zadnje popolne vloge, ki je dosegla 43 točk in predstavlja najnižje število točk do porabe sredstev, namenjenih za Javni razpis.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in pojasnil, da je v zadevi sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno ocenil vlogo stranke z 0 točkami, namesto s 5 točkami, pri merilu „Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge“ (7. poglavje Javnega razpisa). Tožnik je v tabeli „Delovna sila“, na 24 strani prijavnega obrazca, zase navedel, da pred naložbo ne bo zavarovan iz kmetijske dejavnosti in da bo po naložbi zavarovan iz kmetijske dejavnosti. Glede na to, da bi se naložba, ki je predmet vloge, realizirala po vložitvi vloge in upoštevaje strankino izjavo o vključitvi v zavarovanje iz kmetijske dejavnosti šele po naložbi, po presoji tožene stranke prvostopenjski organ ni mogel priti do drugačnega zaključka, kot da ob vložitvi vloge na Javni razpis, noben član kmetijskega gospodarstva ni pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma ni na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja, kot kmetijski delavec.

3. Te presoje ne spremeni sklicevanje na tretji odstavek 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je trditveno breme, da v prijavnem obrazcu poda navedbe o tem, katera merila Javnega razpisa so izpolnjena, na stranki (v tem smislu drugi odstavek 140. lena ZUP). Stranka je v primeru, ko so podatki o dejstvih razvidni iz uradnih evidenc, oproščena le predložitve dokazil o takšnih dejstvih (tretji odstavek 66. člena, tretji odstavek 139. člena in drugi odstavek 140. člena ZUP). Ker je prvostopenjski organ po merilu „Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge“ strankino vlogo pravilno ocenil z 0 točkami, je pravilno ocenil tožnikovo vlogo s skupno 41 točkami in jo tudi pravilno zavrnil zaradi predhodne porabe sredstev za višje ocenjene vloge (3. točka 13. poglavja Javnega razpisa).

4. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka. Pojasnjuje, da je na Javni razpis vložil vlogo, ki je bila popolna in je dosegla 41 točk. Navaja 2. točko 7. poglavja Meril za ocenjevanje vlog, iz katere izhaja, da se pri ocenjevanju vlog upošteva stanje ob vložitvi vloge na Javni razpis oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe, ocenjevanje vlog pa bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazilih ter podatkih iz uradnih evidenc. Določeno je bilo, da če za posamezno merilo vlagatelj ne predloži vseh zahtevanih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se bo vloga ocenila z 0 točkami.

5. V konkretnem primeru je upravni organ pri merilu Ekonomski vidik naložbe - Izboljšanje konkurenčnosti, enostavna, individualna, pod „Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge“, dodelil 0 točk, s čimer se tožnik ne strinja. Pojasnjuje, da je vlogo izpolnjeval v skladu z navodilom, ki je v Prijavnem obrazcu pod tabelo 7.3.1.2. „Zaposleni na kmetiji“, zahtevalo vpis stanja zaposlenih pred naložbo in planirano stanje zaposlenih po naložbi. Z zvezdico označeno stanje „Zaposleni pred naložbo“, v navodilu glasi: “Navede se stanje pred letom oddaje na javni razpis“. Z dvema zvezdicama je označeno „Planirano stanje zaposlenih po naložbi“, navodilo pa se glasi: „Navedeno planirano stanje ob zaključku naložbe, ko vlagatelj predloži zadnji zahtevek za plačilo“. Navodilo je tožnik upošteval v celoti, saj v letu 2016 še ni bil vključen v socialno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, oziroma v skladu z uporabljeno terminologijo ni bil zaposlen na kmetiji.

6. Ker pripravljavec javnega razpisa v prej omenjeni tabeli ni predvidel stanja ob oddaji vloge na javni razpis, je bil tožnik prepričan, da bo tožena stranka preverila podatke iz uradnih evidenc, torej zaprosila za podatke o socialnih zavarovanjih na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V to je bil prepričan tudi zato, ker v Prijavnem obrazcu, priloga 8, „Seznam dokazil“, pod D7, sploh ni bilo mogoče priložiti dokazila o zaposlitvi na kmetiji. Priložiti je bilo mogoče zgolj dokazila o stalni najeti delovni sili ali občasno najeti delovni sili. Iz tega razloga je tožnik dokazilo o zaposlitvi lahko predložil šele v pritožbenem postopku.

7. Tožena stranka je v odločbi zmotno trdila, da je treba vlogo presojati po stanju 8v tabeli) pred naložbo, čeprav so Merila za ocenjevanje vlog v točki 7.2. nedvoumna. Poudarja, da se pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za izbor upošteva stanje ob vložitvi vloge na Javni razpis oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe.

8. Tožnik se je vključil v zavarovanje 16. 1. 2017, vlogo na Javni razpis je vložil 3. 3. 2017, zato je jasno, da je bil ob oddaji vloge vključen v zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar tega v Prijavnem obrazcu ni bilo mogoče nikjer označiti. Če bi prvostopenjski organ proučil poslovni načrt, ki je bil obvezna priloga prijavnega obrazca, bi bil s tem podatkom seznanjen.

9. Tožnik je prepričan, da bo sodišče zavzelo stališče iz sodbe II U 237/2009, da gre pri javnih razpisih za posebno vrsto upravnega postopka, v katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednosti in hitrosti postopka, kar pomeni, da morajo zaradi takšne narave postopka vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena v javnem razpisu. Zaradi napake v prvostopenjskem postopku je prišlo do napačne ugotovitve dejanskega stanja in s tem napačne odločitve upravnega organa, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in mu na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja dodeli nepovratna sredstva za razpisani podukrep. Predlaga tudi, da sodišče odloči o povrnitvi stroškov postopka.

10. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi svoje odločbe in odločbe prvostopenjskega upravnega organa. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Navaja, da tožnik v tožbi ponavlja navedbe iz pritožbe, na katere je tožena stranka že odgovorila, zato se do njih dodatno ne opredeljuje.

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da postopek odločanja v zadevah, kot je obravnavana, temelji na določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki določa oblike javnih razpisov in v primeru zaprtega javnega razpisa, kot je obravnavani, določa, da se vloge obravnavajo istočasno (tretja alineja prvega odstavka 51. člena ) in da se vloga za posamezni javni razpis odobri na podlagi popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo.

13. V skladu z določbo 51. člena ZKme-1 je upravni organ tožniku izdal odločbo št. 33110-16118/2016/3 z dne 18. 1. 2018, pri čemer je upošteval določbe Javnega razpisa, ki v 13. točki določa način obravnave vlog. Ker je bila tožnikova vloga popolna in razumljiva, je tožena stranka (točka 13/1 Javnega razpisa), na podlagi meril iz 7. poglavja Javnega razpisa, vlogo ocenila in upoštevala tudi, da se sredstva odobrijo vlogam, prispelim na Javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo točk, ter določilo Javnega razpisa, ki določa, da se med vlogami, ki presežejo vstopni prag točk iz 1. točke 7. poglavja Javnega razpisa, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. V Javnem razpisu je določeno tudi, da se vloge, ki ne dosegajo minimalnega vstopnega praga ali ne izpolnjujejo pogojev, zavrnejo.

14. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožnikova vloga ob vložitvi pravočasna in popolna, sporno pa je, ali je tožena stranka tožnikovo vlogo pravilno ocenila z 41. točkami in pri tem upoštevala, da je tožnik v vlogi pri merilu „Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge“ (7. poglavje Javnega razpisa), v tabeli „Delovna sila“, na 24 strani prijavnega obrazca, zase navedel, da pred naložbo ne bo zavarovan iz kmetijske dejavnosti in da bo po naložbi zavarovan iz kmetijske dejavnosti.

15. Sodišče na podlagi listin predloženega spisa ugotavlja, da je tožena stranka tožnikovo vlogo pri merilu „Ekonomski vidik naložbe-Izboljšanje konkurenčnosti, enostavna, individualna, Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge“ ocenila z 0 točkami, od maksimalno 10 točk in posledično to število točk upoštevala pri seštevku vseh doseženih točk. Sodišče ugotavlja tudi, da podatek o številu doseženih točk temelji na podatku Enotnega prijavnega obrazca z dne 3. 3. 2017, iz katerega izhaja, da pred naložbo tožnik ni bil zavarovan iz kmetijske dejavnosti in da bo po naložbi zavarovan iz kmetijske dejavnosti.

16. Gre za podatek, ki ga je v enotnem prijavnem obrazcu navedel tožnik in ki sam po sebi utemeljuje izpodbijano odločitev, tudi zato, ker iz Javnega razpisa izrecno izhaja, da se pri ocenjevanju vloge na podlagi meril za izbor upošteva stanje ob vložitvi vloge na javni razpis oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe.

17. Sodišče ni prezrlo tožnikovega (temeljnega) ugovora, da je bilo izpolnjevanje Enotnega prijavnega obrazca z dne 3. 3. 2017 usklajeno z navodili Prijavnega obrazca (vzorec), z naslovom: „6. Javni razpis za podukrep 4.1, Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016“, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tožnik je namreč v tožbi zatrjeval, da se je v Enotnem prijavnem obrazcu pod tabelo 7.3.1.2. Zaposleni na kmetiji“, zahteval vpis stanja zaposlenih pred naložbo in planirano stanje zaposlenih po naložbi. Navedena vpisa podatkov sta bila pojasnjena s posebej označenim navodilom, da se za stanje „Zaposlenih pred naložbo“, navede stanje pred letom oddaje na javni razpis in da se pri „Planiranem stanju zaposlenih po naložbi“, upošteva planirano stanje ob zaključku naložbe, ko vlagatelj predloži zadnji zahtevek za plačilo.

18. Sodišče v zvezi z navedenim tožbenim ugovorom, do katerega se tožena stranka v odgovoru na tožbo ni opredelila, udeležbo na izvedeni glavni obravnavi pa je svojo navzočnost opravičila, pojasnjuje, da gre za ugovor, ki bi lahko vplival na pravilnost izpodbijane odločitve, vendar sodišče po vpogledu v tabelo 7.3.1.2. „Zaposleni na kmetiji“, prej navedenega prijavnega obrazca, ugotavlja, da je navedena tabela, ki se nanaša na število vseh zaposlenih oseb (za polni in krajši delovni čas) ločila vpis podatkov v stolpcu „Stanje zaposlenih pred naložbo“ in v drugi rubriki z naslovom „PDM pred naložbo“. Navedeno pomeni, da je bilo navodilo za izpolnjevanje obrazca dovolj jasno in je od vpisa podatka o številu zaposlenih, izrecno in v samostojnem stolpcu, torej ločeno in s posebnim pojasnilom, zahtevalo vpis podatka o stanju zaposlenih v zaključenem letu pred letom oddaje vloge na javni razpis in med drugim posebej vpis podatka o številu zaposlenih PDM pred naložbo, torej tudi podatka, ki ga tožnik ni izpolnil, oziroma je navedel, da ni bilo zaposlenih.

19. Glede na navedeno ugotovitev, da je tožnik v enotnem prijavnem obrazcu izrecno navedel, da na kmetiji ni bilo zavarovanih družinskih članov iz kmetijske dejavnosti, je sodišče presodilo, da je tožena stranka, ki je tožnikovo vlogo v rubriki „Ekonomski vidik naložbe - Izboljšanje konkurenčnosti, enostavna, individualna, Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge“, ocenila z 0 točkami, pri točkovanju pravilno upoštevala podatke, ki jih je v vlogi navedel tožnik.

20. Sodišče zavrača tožnikov ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati podatek o številu zaposlenih iz kmetijske dejavnosti, ki ga je navedel v obvezni prilogi, Poslovnem načrtu. Sodišče po vpogledu v podatke Poslovnega načrta, št. 12/2017-CE, Celje, februar 2017, sicer ugotavlja, da je v poslovnem načrtu vpisan podatek, da je tožnik kmetijski zavarovanec, vendar to po presoji sodišča tožnika ne odvezuje pravilnega in natančnega izpolnjevanje vloge, kot dokumenta, ki se skladno z določbami Javnega razpisa, točkuje.

21. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na dolžnost tožene stranke, preveriti podatke v uradnih evidencah ZPIZ. Skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZUP, uradna oseba, ki vodi postopek, preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Sodišče tožniku pojasnjuje, da gre za pridobivanje podatkov iz dveh virov evidenc, ki jih organ sicer izvede po uradni dolžnosti, vendar šele po tem, ko dejstvo, ki ga je treba dokazati s takim vpogledom v uradne evidence zatrjuje stranka.

22. Glede na navedeno, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen.

K II. točki izreka:

23. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrniti.