Jedro

Predmet očitka je namreč (med drugim), da je obdolženec delavcu A. A. kršil pravice, ki mu pripadajo po delovnopravni zakonodaji, in sicer ko v dveh zaporednih letih delavcu ni izplačal regresa za letni dopust. V abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja je sicer časovno obdobje determinirano v razponu od 1. 7. 2019 do 1. 7. 2020, vendar je treba slednjega interpretirati skupaj in v povezavi s konkretnim delom opisa.

Izrek

Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da za reševanje zadeve III K 30142/2021 ni stvarno pristojno, ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Zoper sklep se je pritožila višja državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Višja državna tožilka je v pritožbi navedla, da se želi udeležiti seje pritožbenega sodišča in slednjemu predlagala, da jo o datumu seje obvesti. Takšnemu predlogu pritožbeno sodišče ni sledilo, saj skladno z določili 402. in 403. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) o pritožbi zoper sklep odloča na nejavni pritožbeni seji, razen tedaj, ko odloča o pritožbi zoper sklep o varnostnem ukrepu, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višja državna tožilka meni, da se obdolžencu očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V tem ji je potrebno pritrditi. Predmet očitka je namreč (med drugim), da je obdolženec delavcu A. A. kršil pravice, ki mu pripadajo po delovnopravni zakonodaji, in sicer ko v dveh zaporednih letih delavcu ni izplačal regresa za letni dopust. V abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja je sicer časovno obdobje determinirano v razponu od 1. 7. 2019 do 1. 7. 2020, vendar je treba slednjega interpretirati skupaj in v povezavi s konkretnim delom opisa. V tem se obdolžencu očita, da je v dveh zaporednih letih kršil delavčevo pravico do regresa za letni dopust, kar glede na zakonsko dikcijo drugega odstavka 196. člena KZ-1 (če so enemu delavcu kršene pravice iz prvega odstavka v obdobju najmanj dveh let) pomeni, da se obdolžencu očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja, ki sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Zato je soglašati z višjo državno tožilko, da mora delodajalec po določbi drugega odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta (po tretjem odstavku 131. člena ZDR-1 pa izjemoma do 1. novembra tekočega leta), kar upoštevaje opis kaznivega dejanja pomeni, da delavec ni dobil izplačanega regresa za leto 2019 in za leto 2020 in je bila delavcu kršena pravica v obdobju najmanj dveh let. 6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).