Jedro

Program o preoblikovanju podjetja nima značaja odločbe, zoper katero bi bilo v smislu določb ZUP/86 stranki omogočeno varstvo njenih pravic in pravnih koristi. Čeprav ZLPP v 19. členu določa, da mora organ upravljanja podjetja pisno seznaniti upravičence s programom preoblikovanja, to ne pomeni, da lahko vročitev programa nadomesti vročitev odločbe Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1057/97-13 z dne 5.10.1999 se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 23.4.1997, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) z dne 31.1.1997. S to odločbo je Agencija kot prepozno zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Agencije o lastninskem preoblikovanju podjetja K.K. P., p.o., P. (v nadaljevanju prizadeta stranka), ki je bila izdana dne 17.12.1996. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je iz obeh upravnih odločb (izpodbijane in prvostopenjske) razvidno, da je bil tožeči stranki dne 7.1.1997 vročen potrjeni program lastninskega preoblikovanja prizadete stranke, kar je v skladu s citiranimi določbami 7. odstavka 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), po katerem mora organ upravljanja podjetja, ki se lastninsko preoblikuje s programom preoblikovanja pisno seznaniti zaposlene delavce, upnike, do katerih ima dolgoročne obveznosti ter upravičence, ki so zavarovali svoje zahtevke v skladu s tem zakonom in z 18. členom Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju Uredba), po kateri odobreni program preoblikovanja podjetja pošlje s priporočeno pošiljko upnikom in upravičencem po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen) ter po Zakonu o zadrugah (ZZad). V skladu s 7. odstavkom 19. člena ZLPP in z 18. členom Uredbe je bil v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij specialno, drugače kot po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), urejen način vročanja potrjenega programa lastninskega preoblikovanja. Zato se sodišče strinja z ugotovitvijo, da je za tožečo stranko kot stranko v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja, rok za pritožbo tekel od dneva, ko ji je bil vročen potrjeni program lastninskega preoblikovanja, to je od 7.1.1997 dalje. Da je tožnica res sodelovala v postopku lastninskega preoblikovanja prizadete stranke, je razvidno iz dokumentacije v spisu, med drugim iz odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 4.2.1993, ki se nanaša na upravičenja tožeče stranke do deleža družbenega kapitala pri lastninskem preoblikovanju prizadete stranke. Glede na določbe ZLPP, Uredbe ter pravni pouk iz objave programa lastninskega preoblikovanja v Uradnem listu RS, št. 1/97 z dne 10.1.1997, tožena stranka po presoji sodišča utemeljeno ugotavlja, da je bilo posredno vročanje z javnim naznanilom po pravnem pouku iz 5. točke objavljenega programa namenjeno izključno osebam, ki niso sodelovale v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja, ne pa tožeči stranki, ki ji je bil potrjeni program vročen že prej. Ker je bilo potrebno postopke lastninskega preoblikovanja podjetij izvajati hitro in učinkovito, je rok za pritožbo za udeležence lastninskega preoblikovanja tekel od vročitve potrjenega programa lastninskega preoblikovanja prizadete stranke. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka v postopku lastninskega preoblikovanja prizadete stranke imela zagotovljene možnosti in podlage, da bi lahko pravočasno, po prejemu potrjenega programa lastninskega preoblikovanja, uveljavila varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, zato njena pravica do pritožbe, po presoji sodišča, ni bila kršena.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 2. točki 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je ni mogoče razglasiti za stranko v postopku lastninskega preoblikovanja, če pa je bila stranka v postopku K.K. P. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da je vročitev odobrenega programa smiselno enaka vročitvi odločbe. Takšno stališče je nesprejemljivo in nima prav nobene podlage v kateremkoli predpisu s tega področja. Ni pravne podlage za enačenje odobrenega programa z odločbo. Zato je tožeča stranka izkoristila možnost pravnega pouka, ko je bila odločba objavljena v uradnem listu in na podlagi tega pravnega pouka vložila pravočasno pritožbo. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi, da pritožbeno sodišče samo odloči o zadevi tako, da ugodi tožbenemu zahtevku ali pa zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeči stranki ZZad v 57. členu daje poseben status v postopku lastninskega preoblikovanja, ko v 3. odstavku istega člena nalaga sklenitev sporazuma med zadružnim upravičencem in podjetjem, pristojno ministrstvo pa ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.

Sporazum po zakonu o zadrugah je tudi ena temeljnih prilog programu lastninskega preoblikovanja K.K. P. Tožeča stranka je namreč sklenila sporazum s prizadeto stranko pred Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 4.2.1993, ko je bil z odločbo istega ministrstva ugotovljen delež tožeče stranke na družbenem kapitalu podjetja. To neposredno dokazuje njeno udeležbo in status stranke v postopku lastninskega preoblikovanja. Dejstva, da je dne 7.1.1997 prejela program lastninskega preoblikovanja prizadete stranke, tožeča stranka ne zanika, zato preseneča njeno neargumentirano zatrjevanje o zmotni uporabi materialnega prava. Prizadeta stranka je izvedla lastninjenje po veljavnih predpisih in navodilih Agencije in ga pravnomočno zaključila (družba z znanimi lastniki). Opravila je vpis v register dne 24.6.1998 in vpis dokapitalizacije dne 29.1.1999, je javna delniška družba s kotizacijo delnic na prostem trgu ljubljanske borze, je delniška družba z več kot 18.000 lastnikov delnic družbe, zato bi ji odprava vtoževanega akta povzročila nesorazmerno gospodarsko škodo. Tožeča stranka je udeležena na deležu njenega osnovnega kapitala 2.77% na podlagi sklenjenega sporazuma po ZZad. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ima tožeča stranka prav, ko v pritožbi navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je vročitev odobrenega programa o lastninskem preoblikovanju smiselno enaka vročitvi odločbe Agencije. Program o preoblikovanju podjetja namreč, tudi po presoji pritožbenega sodišča, nima značaja odločbe, zoper katero bi bilo v smislu določb ZUP/86 stranki omogočeno varstvo njenih pravic in pravnih koristi. Res je, da ZLPP v 19. členu določa, da mora organ upravljanja podjetja pisno seznaniti upravičence s programom preoblikovanja, vendar to ne pomeni, da lahko vročitev programa nadomesti vročitev odločbe Agencije. Da bi bila v obravnavani zadevi odločba Agencije tožeči stranki vročena, pa iz predloženih spisov ne izhaja. Tega ne zatrjuje niti prizadeta stranka. Če pa tožeči stranki sporna odločba Agencije ni bila vročena, je zaradi pravočasne uporabe pravnega sredstva za varstvo njenih pravic in pravnih koristi treba šteti pritožbeni rok od dneva objave programa v Uradnem listu RS. Ker upravni organ v postopku pred izdajo upravnega akta o zavrženju pritožbe tožeče stranke kot prepozne, ni pravilno štel 15-dnevnega pritožbenega roka od dneva objave programa o lastninskem preoblikovanju prizadete stranke, ki ga je z odločbo z dne 17.12.1996 odobrila Agencija, po presoji pritožbenega sodišča ni ravnal po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Zato bi moralo sodišče prve stopnje takšen akt tožene stranke, s katerim je bila potrjena odločitev organa prve stopnje, odpraviti. Ker tega ni storilo, je sodišče prve stopnje s tem bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS), saj je to vplivalo na odločitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.