Jedro

Med pristojnostmi direktorja javnega zavoda (za zaščito in požarno reševanje) ni neposrednih operativnih funkcij pri izvajanju operativnih nalog gasilstva, zato ni mogoče ugotoviti, da gre pri direktorju tožeče stranke za takšno delovno mesto, na katerem bi se vključil v obvezno dodatno zavarovanje. Pri direktorju tudi ne gre za operativno izvajanje operativnih nalog poklicnega gasilca v polnem delovnem času, pač pa gre za izdajanje nalogov, odredb kot formalne podlage za izvajanje akcij in le občasno ter v izjemnih primerih zgolj za navzočnost na samem kraju. Delo direktorja tudi ne predstavlja dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah, neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu v smislu 280. člena ZPIZ-1. Ne gre za tako delovno mesto, na katerem kljub izpolnjevanju vseh možnih ukrepov za zagotavljanje varnega dela ne bi bilo možno odpraviti znatnejših škodljivih vplivov na zdravju in delovni zmožnosti, pri čemer odgovornost delovnega mesta, ne glede na njeno stopnjo, na takšno opredelitev nima nobenega vpliva. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke (javnega zavoda), da se v zapisniku ZPIZ Slovenije ugotovi, da tudi delovno mesto direktor javnega zavoda izpolnjuje pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek: - 1. Zapisnik ZPIZ Slovenije št. ... z dne 10. 7. 2012 se v delu ugotovitve podlage za priznanje oziroma izpolnjevanje pogojev za štetje zavarovalne dobe s povečanjem v Javnem zavodu A. dopolni v toliko, da se ugotovi tudi za delovno mesto „direktor“ izpolnjevanje pogojev za štetje zavarovalne dobe s povečanjem; - 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti povzročene pravdne stroške v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila, vse pod izvršbo.

in podredni zahtevek: - 1. Kot nezakonit se odpravi Zapisnik št. ... z dne 10. 7. 2012 ter je tožena stranka dolžna o nazivih delovnih mest z izpolnjenimi pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem odločiti ponovno v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe, s tem, da v Javnem zavodu A. ugotovi tudi za delovno mesto „direktor“ izpolnjevanje pogojev za štetje zavarovalne dobe s povečanjem; - 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti povzročene pravdne stroške v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila, vse pod izvršbo.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče določila prvega in drugega odstavka 280. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ) ob nepopolno in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, nepravilno uporabilo. Sodišče kljub dikciji 14. a člena Zakona o gasilstvu o priznavanju zavarovalne dobe s povečanjem in sklepa o določitvi krajev, v katerih se delo poklicnih gasilcev šteje s povečanjem, ob nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ni ugotovilo operativnih nalog direktorja tožeče stranke. Meni, da je v predmetni zadevi relevantno vprašanje opravljanja del na operativnih funkcijah. Poudarja, da pri opredelitvi operativnih nalog po dikciji Zakona o gasilstvu in samemu namenu zakona, ne gre zgolj za pojmovanje gašenja, ampak za operativne naloge. Navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi potrjevala zavarovalno dobo s povečanjem s tem, da je sama delovno mesto „poveljnik gasilske enote“, ki je veljalo do 31. 12. 2000 spremenila v delovno mesto „poveljnika gasilske operative“ po sistemizaciji od 20. 11. 2009. Navaja, da je že v tožbenih navedbah pojasnila, da se predstojnik poklicne gasilske enote po različnih zavodih različno imenuje in sicer direktor - direktor poveljnik, poveljnik ter, da imajo v nekaterih enotah oziroma zavodih predstojniki šteto zavarovalno dobo s povečanjem, v drugih pa ne. V tej smeri se tožeča stranka tudi ne strinja z razlogi izpodbijane sodbe, ko se postavi na stališče, da razmere in priznavanje zavarovalne s povečanjem v drugih zavodih ni relevantno. Zaradi stališča, da naj bi bil vsak zavod zase organizirana enota ter zaradi zavrnitve dokaznega predloga po pridobitvi podatkov o priznavanju zavarovalne dobe s povečanjem v drugih zavodih, meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka, kršeno pa je tudi ustavno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Poudarja, da je direktor tožeče stranke po hierarhiji najvišje postavljeni pri toženi stranki in je tako subjektivno, kot objektivno odgovoren za vodenje kot tudi poslovanje tožeče stranke. Sam poveljnik gasilske enote je po pooblastilih predstojnik, kar po mnenju tožeče stranke izhaja tudi iz Zakona o gasilstvu. Pri tožeči stranki je predstojnik v nazivu direktorja. Poveljnik gasilske operative je zadolžen za strokovno delo in strokovno vodenje treh izmen ter ima predvsem predlagalno funkcijo, o predlogih pa odloča direktor neposredno, torej je podana tudi neposredna odgovornost direktorja in s tem operativna funkcija. Kot je pojasnil zakoniti zastopnik tožeče stranke, zaslišan na naroku dne 1. 7. 2013, ima sam uniformo, v primerih večjih intervencij sam tudi operativno sodeluje pri dejavnosti. Nadalje je izpostavljeno operativno sodelovanje z regijskim poveljnikom, poveljnikom na državni ravni oziroma tako imenovano štabno vodenje. Okoliščina, ali ima direktor fizično izkaznico gasilca ali je nima, po mnenju tožeče stranke za odločanje v zadevi ni relevantno. Kot je pojasnil direktor, zanjo tudi ni zaprosil. Vztraja, da direktor tožeče stranke operativno sodeluje pri akcijah na najvišjem nivoju. Morebitna pogostnost ali nepogostnost teh akcij na odločitev sodišča ne sme vplivati, saj tudi na primer pri gasilcih štetje zavarovalne dobe s povečanjem ni vezano na število intervencij pri gašenju. Meni, da je tudi za delovno mesto direktorja skladno z določili 282. člena ZPIZ-1 v zvezi s 14. a členom Zakona o gasilstvu potrebno priznati zavarovalno dobo s povečanjem. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb Ustave Republike Slovenije.

V obravnavani zadevi je predmet obravnave Zapisnik toženca št. ... z dne 10. 7. 2012 v zvezi z ugotovitvami o izpolnjenih pogojih za štetje zavarovalne dobe s povečanjem po določbah ugotovitvenega sklepa skupščine SPIZ (Ur. l. RS, št. 20/91) o reviziji zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem na delovnih mestih v javnem zavodu A. Spor pa se nanaša na vprašanje, ali direktor tožeče stranke izpolnjuje pogoje za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče štelo izpodbijani zapisnik za pravilen in zakonit ter primarni in podredni tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. S tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. V prvem odstavku 280. člena ZPIZ-1 je določeno, da se v obvezno dodatno zavarovanje pod pogoji, določenimi s tem zakonom, vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebna težka in zdravju škodljiva dela in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno opravljati.

Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno dodatno zavarovanje, zaradi težavnosti in škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v drugem odstavku citirane določbe in sicer, da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati; da opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov, v nepretrganem delovnem procesu; da se opravlja delo v takšnih okoliščinah, poln delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom. Razen tega je v 282. členu ZPIZ-1 določeno, da so delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za obvezno dodatno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi tega zakona štela zavarovalna doba s povečanjem, posebna komisija pa lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, poleg teh mest, določi tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji iz 280. člena tega zakona. Gre za podrobnejša merila, ki jih je določila Vlada Republike Slovenije z Uredbo o merilih in kriterijih za določanje delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Ur. l. RS, št. 56/2003, v nadaljevanju Uredba). Poleg tega pa je v tretjem odstavku 282. člena ZPIZ-1 izrecno določeno, da se lahko z zakonom določijo tudi nova delovna mesta na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno dodatno zavarovanje in to v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.

Med takšne zakone, na katerega odkazuje citirani tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1, sodi Zakon o gasilstvu (Ur. l. RS, št. 71/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGas) ter sklep o določitvi krajev, v katerih se delo poklicnih gasilcev šteje s povečanjem (Ur. l. SRS, št. 9/78 s spremembami, v nadaljevanju Sklep).

Citirani zakon v 14. a členu določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Sklep pa določa, da se med kraje, kjer je možno štetje s povečanjem šteje tudi kraj B., s tem, da se v zavarovalno dobo s povečanim trajanjem šteje čas, prebit na delih poklicnega gasilca na operativnih funkcijah. Po definiciji iz 4. točke 5. člena ZGas je operativni gasilec oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljena za opravljanje teh nalog. Med operativne naloge gasilstva šteje gašenje in reševanje o požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Med operativne naloge gasilstva pa sodijo tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.

Glede na takšne zahteve in opredelitev operativnih nalog v ZGas in akt, ki v 10. členu opredeljuje pristojnosti direktorja, med katerimi pa ni neposrednih operativnih funkcij pri izvajanju operativnih nalog gasilstva in izpoved direktorja, da je le občasno in to v izjemnih primerih navzoč na samem kraju, ne pa da tudi neposredno operativno izvaja naloge gasilstva, sodišče utemeljeno nalog direktorja ni štelo med operativne funkcije in posledično za takšno delovno mesto, na katerem bi se vključil v obvezno dodatno zavarovanje. Pri direktorju tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre za operativno izvajanje operativnih nalog poklicnega gasilca v polnem delovnem času, pač pa gre za izdajanje nalogov, odredb kot formalne podlage za izvajanje akcij in le občasno ter v izjemnih primerih zgolj za navzočnost na samem kraju. Delo direktorja pa tudi ne predstavlja dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah, neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu v smislu 280. člena ZPIZ-1. Torej, da bi šlo za tako delovno mesto, na katerem kljub izpolnjevanju vseh možnih ukrepov za zagotavljanje varnega dela, ne bi bilo možno odpraviti znatnejših škodljivih vplivov na zdravju in delovni zmožnosti, pri čemer odgovornost delovnega mesta, ne glede na njeno stopnjo, na takšno opredelitev nima nobenega vpliva. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je pri direktorju visoka stopnja odgovornosti pri neposrednem operativnem odločanju razlog za določitev direktorja za takšno delovno mesto, na katerem bi se vključil v obvezno dodatno zavarovanje. Prav tako navedbe, da se predstojniki poklicne gasilske enote različno imenujejo in da ima direktor tožeče stranke uniformo, na samo odločitev ne more vplivati. Pritožbene navedbe, da je tožena stranka v svoji izpodbijani odločbi oziroma zapisniku potrjevala zavarovalno dobo s povečanjem s tem, da je sama delovno mesto poveljnika gasilske enote, ki je veljajo do 31. 12. 2000 spremenila v delovno mesto poveljnika gasilske operative po sistemizaciji od 20. 11. 2009, pa se sploh ne nanašajo na sporno vprašanje in so zato irelevantne. Sodišče prve stopnje je za obravnavani primer tudi pravilno štelo za nepotrebne podatke, kateri izmed zaposlenih v drugih zavodih so vključeni v zavarovanje, kjer se šteje zavarovalna doba s povečanjem in takšen dokazni predlog utemeljeno zavrnilo. Pritožba neutemeljeno očita, da je zato prišlo do kršitve določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.