Jedro

Kar se tiče podlage in višine stroškov opominov, pritožba nima prav, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je tožbi priložil razdelilnike stroškov za posamezne mesece, ki vsebujejo med ostalim tudi stroške opominjanja. Toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, zato se šteje, da so v tožbi navedena dejstva resnična.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka je dolžna v petnajstih dneh od vročitve te sodbe tožniku povrniti 219,60 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 3.364,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih v izreku navedenih zneskov (I. točka izreka). Zavrnilo pa je višji tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti pred zapadlostjo posameznih zneskov mesečne najemnine (II. točka izreka).

2. Toženka v pritožbi navaja, da ji je Okrožno sodišče v ... z odločbo Bpp 000/2020 dodelilo brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku. Izvajalki brezplačne pravne pomoči je bila odločba vročena 9. 6. 2020. Ker je vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč pretrgala rok za odgovor na tožbo, bi ga bilo potrebno šteti za pravočasnega. Tožena stranka je podala soglasje za mediacijo, zato bi moral biti postopek v skladu z drugim odstavkom 206. člena ZPP prekinjen. Glede dela tožbenega zahtevka niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe in je v tem delu tožba nesklepčna. Med pravdnima strankama niso bili nikdar dogovorjeni stroški opominjanja. Najemna pogodba je bila sklenjena za najem neprofitnega stanovanja, tožena stranka je prejemnica denarne socialne pomoči. Tožeči stranki posebni stroški z opominjanjem niti niso nastali. Po drugem odstavku 27.a člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) pa stroški opomina, ki ga izda podjetje v primeru zamude plačila potrošnika kot pogodbene stranke, ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne višine zamudnih obresti, zato višina vtoževanih stroškov opomina ne more biti izkazana.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe ter povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilna je presoja prvostopenjskega sodišča, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe. Na podlagi prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče (ob odsotnosti pravočasnega odgovora na tožbo) izda zamudno sodbo, če utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, če dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka oziroma s splošno znanimi dejstvi in če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

6. Toženka je na 6. 3. 2020 pravilno vročeno tožbo sicer vložila odgovor na tožbo 23. 6. 2020, kar pa je prepozno, saj je rok za vložitev odgovora na tožbo (ob upoštevanju prekinjenih procesnih rokov zaradi razglašene epidemije), iztekel z dnem 22. 6. 2020. Pritožnica se v zvezi s tem sklicuje na postopek odobritve brezplačne pravne pomoči, a nima prav, da naj bi vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje pretrgala tek roka za odgovor na tožbo. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 35. členu omogoča prosilcem, da iz utemeljenih razlogov zaprosijo za prednostno obravnavanje prošnje, v 36. členu pa v nujnih primerih možnost takojšnje dodelitve brezplačne pravne pomoči samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Za takšen primer v obravnavani zadevi ni šlo. Toženki je bila na njeno prošnjo odločba o ugoditvi njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč izdana 2. 6. 2020 ter je bila sodišču in odvetnici, izbrani za izvajanje brezplačne pravne pomoči, vročena 9. 6. 2020. To pomeni, da toženki ni bila odvzeta možnost vložitve pravočasnega odgovora na tožbo do poteka roka zanj 22.6.2020. Soglasje za mediacijo, ki ga je toženka podala že po vložitvi prepoznega odgovora na tožbo, prav tako nima nobenega vpliva na možnost prekinitve postopka, kot ga na predlog in s soglasjem strank omogoča tretji odstavek 206. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je tožba sklepčna. Ker je toženka najemnica neprofitnega stanovanja, v lasti tožnika, mu mora skladno z najemno pogodbo in določili Stanovanjskega zakona (SZ-1) plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine. Ker toženka za v tožbi obravnavano obdobje najemnine in stroškov ni poravnala, je dolžna to storiti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti zneskov najemnin. Kar se tiče podlage in višine stroškov opominov, pritožba nima prav, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je tožbi priložil razdelilnike stroškov za posamezne mesece, ki vsebujejo med ostalim tudi stroške opominjanja. Toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, zato se šteje, da so v tožbi navedena dejstva resnična. Pritožbene trditve, da tožniku posebni stroški opominjanja nikoli niso nastali, da niso bili dogovorjeni s pogodbo ter da presegajo dejanske stroške izdelave in pošiljanja opomina, posegajo v dejansko stanje in so zato nedopusten pritožbeni razlog glede na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP.

8. Podani so tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, niti z dejstvi, ki so splošno znana.

9. Pritožba torej ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo, kot jih je priglasil v tej vlogi (300 točk, kar glede na vrednost točke po Odvetniški tarifi in ob upoštevanju DDV znaša 219,60 EUR). Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP.