Jedro

Storitev sestave tožbe v sporu o stvarni služnosti je fiksno normirana s 300 točkami. Zato ni pomembno, kako je tožnica zasnovala tožbo v sporu o stvarni služnosti, denimo, ali je v njej eventualno združila ugotovitveni in konstitutivni zahtevek.

Izrek

I.Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se odmerjeni stroški povečajo za 120,78 EUR. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

II.Vsaka pravdna stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o višini pravdnih stroškov, za katere je že pred tem "po temelju" odločilo, da jih je mora tožnica plačati tožencema. Odmerilo jih je na 1.816,26 EUR.

2.Toženca se zoper sklep pritožujeta in predlagata, naj ga višje sodišče razveljavi in ugodi njuni celotni stroškovni zahtevi. Izrek in obrazložitev naj bi bila pomanjkljiva, ker sodišče o zavrnilnem delu ni odločilo v izreku, niti razlogov za zavrnitev ni mogoče razbrati iz obrazložitve. Ker sta toženca s tožbo uveljavljala primarni in podrejeni zahtevek, sta prepričana, da bi jima moralo sodišče za odvetniške storitve priznati osnovno nagrado v višini 600, ne 300 točk po Odvetniški tarifi (OT). Prav tako naj bi sodišče zmotno ne priznalo stroškov za četrto pripravilno vlogo.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je deloma utemeljena.

5.Odločitev o stroških kot postranskem predmetu sodnega odločanja je procesnopravno korektna. Jasno je iz nje razberljivo, katere stroške je sodišče priznalo in katerih ne. Za tiste, ki jih ni, je očitno, da jih ni ocenilo kot potrebne za pravdo oziroma kot takšne, ki imajo podlago v Odvetniški tarifi (OT).

6.Pritožbeno sodišče se strinja s tožencema, da je bila tudi 4. pripravilna vloga potrebna. V njej sta se namreč tožnika v roku, ki jima ga je za to izrecno podelilo sodišče, izjavila o gradivu, ki ga je na naroku predložila tožnica. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta toženca upravičena tudi do povrnitve odvetniških stroškov za sestavo te vloge. Ti skladno s 3. točko tarifne št. 20 OT znašajo 150 točk po OT. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR, 10 % pribitku zaradi zastopanja dveh tožencev in 22 % DDV sta tako toženca upravičena še do 120,78 EUR. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep deloma spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) (prva poved I. točke izreka).

7.Sodišče prve stopnje pa je drugo alinejo 2. točke tarifne št. 19 OT prav razlagalo. V tej določbi je storitev sestave tožbe v sporu o stvarni služnosti fiksno normirana s 300 točkami. Ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, kot splošno velja za večino tožb. Zato ni pomembno, kako je tožnica zasnovala tožbo v sporu o stvarni služnosti, denimo, ali je v njej eventualno združila ugotovitveni in konstitutivni zahtevek. Takšno stališče je pritožbeno sodišče že sprejelo v zadevi VSL I Cp 717/2021, medtem ko se sklep VSL I Cp 1358/2015, ki ga citira pritožba, nanaša na drugačen položaj.¹ Zato, in ker tudi ni našlo kršitev, na katere je pazilo po uradni dolžnosti, je sodišče preostanek pritožbe zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) (druga poved I. točke izreka).

8.Toženca sta s pritožbo deloma uspela, deloma pa ne, smiselno enako velja za uspeh tožnice z odgovorom na pritožbo. Zato nosita pravdni stranki vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP) (II. točka izreka).

-------------------------------

Tam je šlo namreč za lastninski spor, ne spor o stvarni služnosti.