Jedro

Zaključka pravdne nesposobnosti tožnice ni mogoče graditi le na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrinje, ki mu tožnica nasprotuje, in ki temelji le na pregledani medicinski dokumentaciji. Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi bila „slišana“.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da tožnici postavi skrbnika za poseben primer in je za skrbnika določilo Center za socialno delo X (v nadaljevanju CSD).

2. Zoper sklep se pritožujeta CSD in tožnica.

3. CSD se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa samo odloči o zadevi. Navaja, da za tožnico teče pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici postopek za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, zato ni potrebe za postavitev skrbnika za poseben primer v predmetni zadevi. V postopku ugotavljanja potrebe po imenovanju začasnega skrbnika je bil pri CSD s tožnico opravljen razgovor, v katerem je bilo ugotovljeno, da razume pomen postopkov, v katerih je udeležena kot stranka na sodišču, da je sama sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi ter si je sama sposobna pridobiti pomoč. Ne strinja se z razlogi sklepa za postavitev skrbnika za poseben primer, saj starost zadeve, ki narekuje prednostno obravnavo, ne more biti razlog, da se tožnici postavlja skrbnika za poseben primer. Iz mnenj izvedencev medicinske stroke mag. A. A. in dr. B. B., na katera se sklicuje sklep, izhaja, da sta bili obe mnenji izdelani le na podlagi listinske dokumentacije o zdravstvenem stanju tožnice, z imenovano pa nihče od izvedencev ni opravil razgovora. Nasprotuje tudi odločitvi sklepa, da se njega postavi za skrbnika. V skladu z določbo 185. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) lahko CSD odloči, da bo sam opravljal dolžnost skrbništva. Sodišču pa navedena določba ne daje možnosti, da ga postavi za skrbnika.

4. Tožnica se pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in da „pritožbeno sodišče sklep odpravi kot brezpredmeten, prvostopenjsko sodišče pa naj umakne svoj predlog o imenovanju C. C. kot poslovno nesposobne“. Navaja, da je poslovno sposobna, ker ni bil izdan noben sklep pristojnega sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Za izpodbijani sklep ni pravne podlage. Izvedenska mnenja, na katera se sklep sklicuje, so starejša od šestih mesecev. Pravočasno in pravilno je ugovarjala navedbam izvedenskih mnenj izvedencev dr. B. B. in mag. A. A., ki je nikoli nista obravnavala celostno. Zdravila se je zaradi meningitisa, strdkov in težkih viroz, kar niso psihične bolezni kot navaja izvedenec A. A. Težka telesna bolezen je razlog za čustvene stiske, ekonomska ogroženost pa je še dodatna čustvena stiska in stres, kar pa ne more biti razlog, da se ji jemlje poslovno sposobnost. Nima takšnega značaja, kot jo označi izvedenka. Prednostno obravnavanje zadeve, ki bi jo lahko sodišče obravnavalo že v letih 2005 do 2010, ne more biti razlog za odvzem poslovne sposobnosti in nepriznavanje pravic do legitimne bolniške. Še zlasti ob dejstvu, da je postopek že praktično končan, sama pa je bila že zdavnaj tudi zaslišana. Pravico ima, da pooblasti kogarkoli, da pride na sodišče, ko bo sodišče izdalo odločbo o deležu pokojne matere na skupnem premoženju zakoncev ..., do katerega ima kot zakonita hči pravico. Za varovanje njenih pravic bi ji sodišče lahko dodelilo odvetnika po službi brezplačne pravne pomoči, ne pa da ji odvzema poslovno sposobnost. Gre za hud poseg v človekove pravice, za katerega v predmetnem primeru ni podlage. Nasprotuje pa tudi odločitvi sklepa, da jo zastopa CSD, ker glede na njegovo ravnanje v preteklosti, ko se je obrnila na njih, ne bi ustrezno varovali njenih interesov.

5. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožba je utemeljena.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje (upravičeno) podvomilo v pravdno sposobnost tožnice(1), na kar mora v skladu z 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) paziti po uradni dolžnosti.

8. Sklep zavzame stališče, da tožnica ni več sposobna ustrezno varovati svojih pravic in koristi v predmetnem postopku in ji v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZPP postavi skrbnika za poseben primer.

9. Z izpodbijanim sklepom ni odločeno, da se tožnici odvzame (ali omeji) poslovna sposobnost, kot si očitno sklep narobe razlaga tožnica. Postopek za odvzem poslovne sposobnosti je sicer v teku(2), vendar še ni zaključen. Pravdna sposobnost je vezana na poslovno sposobnost, vendar uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Dejstvo, da tožnici (formalna) poslovna sposobnost ni bila odvzeta, pa tudi ne pomeni, da ni mogoče sklep, da poslovne sposobnosti nima. Postopanje sodišča prve stopnje, ki je vprašanje (ne)obstoja pravdne sposobnosti reševalo v predmetnem postopku, je zato pravilno in so drugačni pritožbeni očitki neutemeljeni. Povedano drugače, sodišče prve stopnje je upravičeno (s postavitvijo sodnih izvedencev) v predmetnem postopku ugotavljalo tožničino poslovno sposobnost. 10. Zavzeto stališče sklepa temelji na izvedenskih mnenjih sodnega izvedenca kirurga mag. A. A. z dne 29. 11. 2013(3) in izvedenke psihiatrične stroke dr. B. B. z dne 13. 2. 2014(4).

11. Navedena izvedenca sta, kot utemeljeno opozarjata pritožbi, izdelala mnenje le na podlagi pregledane medicinske dokumentacije, ne da bi tožnico pregledala oziroma z njo opravila razgovor. Ocena sposobnosti tožničinega razumevanja (kompleksnega) dogajanja v sodnem postopku in pravno veljavnega izražanja svoje volje v zvezi s postopkom na sodišču, ne more temeljiti le na opisu bolezenskih znakov (duševne) bolezni v izvidih, kot to stori sklep. Slednji v 2. točki obrazložitve med drugim navaja: „V izvidih tožnice so bili tako npr. izpostavljeni nezaupljivost, paranoidnost, nezmožnost reševanja konfliktov, umik v pasivnost ali v impulzivno ravnanje, možnost izgube realne presoje in možnost povsem psihotičnega doživljanja realnosti, vsled česar je izvedenka dr. B. B. mnenja, da tožnica ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in koristi.“

12. Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi bila „slišana“. Še več, kot utemeljeno izpostavlja tožnica, se sklep do njenih (obrazloženih) pripomb na izvedenski mnenji in dokazov(5) niti ne opredeli.

13. Izvedenec je le strokovni pomočnik sodišča (sodišču posreduje svoja zapažanja o pomembnih dejstvih na podlagi svojega strokovnega znanja), sodišče pa mora odločiti na podlagi celovite presoje izvedenih dokazov, ki je v izpodbijanem sklepu ni. Katera dejstva so dokazana odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Izpodbijani sklep pa tudi nima razlogov o tem, kako v izvidih opisani klinični znaki (duševne) bolezni vplivajo na tožničino sposobnost razumevanja sodnega postopka.

14. Postavitev pod skrbništvo predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, saj tožnici onemogoča, da bi sama odločala o svojih pravicah in koristih in samostojno oblikovala svojo voljo. Zaključka pravdne nesposobnosti tožnice ni mogoče graditi le na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrinje, ki mu tožnica nasprotuje in ki temelji le na pregledani medicinski dokumentaciji. Na potrebnost, da sposobnost tožničinega razumevanja preizkusi v postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke (da opravi psihiatrični intervju s tožnico), nenazadnje kažejo tudi pritožbene trditve CSD, da je bilo ob razgovoru s tožnico (v upravnem postopku ugotavljanja potrebe po imenovanju začasnega skrbnika) ugotovljeno, da v celoti razume pomen postopkov, v katerih je udeležena kot stranka na sodišču, da je sama sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi ter si je sposobna pridobiti pomoč. Nenazadnje velja še dodati, da je bila tožnica, kot poudarja v pritožbi, v predmetnem postopku že zaslišana (narok 8. 11. 2007, list. št. 197 spisa), pa sodišče v njeno pravdno sposobnost ni podvomilo(6).

15. Po povedanem je zato o vprašanju tožničine poslovne sposobnosti ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Odločitev pa je obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je glede na njeno naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo. Navedeno na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in 355. člena ZPP narekuje ugoditev pritožbama, razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

16. Ker je treba odločitev o neobstoju pravdne sposobnosti tožnice razveljaviti, se pritožbenemu sodišču o vprašanju, ali se za skrbnika za poseben primer lahko postavi CSD ni treba izreči. V izogib morebitnim nejasnostim, v kolikor bi se po dopolnjenem postopku izkazalo, da je tožnici treba postaviti skrbnika za posebej primer, naj pritožbeno sodišče zato doda, da je zmotno stališče CSD, da ga sodišče ne more določiti za skrbnika za poseben primer. Podlago za tako odločitev ima sodišče v 212. in 211. členu ZZZDR. Določba 185. člena ZZZDR(7), ni ovira, da ga ne bi smelo sodišče določiti za skrbnika. Glede na določbo 182. člena ZZZDR, po kateri se, če ni v nasprotju s koristmi varovanca, imenuje za skrbnika njegov sorodnik in ob dejstvu, da tožnica (tudi) sama nasprotuje, da se ji za (morebitnega) skrbnika postavi CSD, naj sodišče kritično presodi, koga bo postavilo za skrbnika za poseben primer in odločitev tudi ustrezno obrazloži. 17. Po povedanem posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Sodišče naj izvedenki psihiatrične stroke naloži dopolnitev izvedenskega mnenja z opravo psihiatričnega intervjuja s tožnico, na podlagi katerega naj (ponovno) poda svoje mnenje o tožničini sposobnosti razumevanja sodnega postopka in pravno veljavnega izražanja volje v njem. V kolikor bi se ugotovilo, da tožnica ni pravdno sposobna, bo glede na to, da je v predmetni zadevi tožnica tožbo vložila že v letu 2005, treba ugotoviti, kdaj je nastopila poslovna nesposobnost tožnice in temu ustrezno postopati, to je pridobiti (naknadno) odobritev ravnanj tožnice s strani (postavljenega) skrbnika. Po dopolnitvi izvedenskega mnenja in po potrebi izvedbi drugih predlaganih dokazov, naj sodišče o (ne)obstoju pravdne sposobnosti tožnice ponovno odloči. Odločitev mora temeljiti na kritični oceni izvedenih dokazov, upoštevanju metodološkega napotka 8. člena ZPP, in opredelitvi sodišča prve stopnje do odločilnih dejstev, ki jih stranki uveljavljata.

18. Naj bo ob robu še dodano, da se pritožbeno sodišče o pritožbenih trditvah tožnice, ki se nanašajo na postopek, v katerem se ugotavlja njena pravdna sposobnost, ne izreka, ker za izpodbijano odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 366. člena ZPP). Predmet pritožbenega preizkusa je le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da se tožnici postavi skrbnik za poseben primer. Tožničinih vlog in v njih predloženih dokazov, s katerimi je dopolnjevala pritožbo, pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati, ker so bile vložene po izteku pritožbenega roka.

19. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.

Op. št. (1): Ne zaradi nenehnih zdravniških opravičil, zaradi katerih je bila tožnica za sodišče nedosegljiva od 1. 6. 2010 dalje, kot obrazloži sklep, temveč zaradi mnenja sodnega izvedenca dr. A. A. z dne 29. 11. 2013, da tožnica glede na psihično stanje, ki traja že dlje časa, ni bila sposobna sodelovati na razpravi 16. 2. 2012. Op. št. (2): Gre za postopek pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici N 78/2014, katerega uvedbo je predlagalo naslovno sodišče (dopis 8. 7. 2014).

Op. št. (3): Po njegovem mnenju tožnica zaradi psihičnih težav ni bila sposobna sodelovati na obravnavi 16. 2. 2012. Op. št. (4): Po njenem mnenju tožnica ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in koristi zaradi psihičnega stanja, razvidnega iz zdravniških izvidov, do katerega ni dosegla primerne kritičnosti.

Op. št. (5): Vlogi tožnice 18. 4. 2014 in njenega (takratnega) pooblaščenca D. D. z dne 19. 5. 2014 in vloga tožnice z dne 12. 6. 2014 s priloženim obvestilom osebne zdravnice dr. E. E. Op. št. (6): Iz psihiatričnega izvedenskega mnenja je razvidno, da naj bi se tožnica pri psihiatru zdravila od julija 1990, da je bila diagnoza depresija prvič zabeležena v letu 2003 in da je zadnji izvid, ki ga je upoštevala izvedenka, iz leta 2008. Op. št. (7): Po navedeni določbi se center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.