Jedro

Obveznosti samostojnega podjetnika v celoti ugasnejo s prenehanjem tega statusa, tako da so iztožljive le tiste terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, ki preneha delovati in je izbrisana iz registra, le v primeru prenehanja statusa samostojnega podjetnika zaradi stečaja podjetnika. Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije pa je – kot v konkretnem primeru – možen tudi na drugih pravnih podlagah, na primer po prijavi prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika ali po uradni odločbi izdane odločbe s strani AJPES-a, ki nimajo enakih posledic kot stečajni postopek, ampak podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti, tudi iz poslovanja s. p., z vsem svojim premoženjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek na izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izplačilo odpravnine v višini 1.264,16 EUR, odškodnine v višini 742,01 EUR in stroške izračuna ZSSS v višini 83,44 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to zamudno sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožnica, predlaga njeno spremembo oziroma podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ter priglaša stroške pritožbe. Navaja, da sodba Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 76/2006, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, obravnava prenehanje samostojnega podjetnika na podlagi stečajnega postopka, ki ima drugačne posledice kot izbris iz registra. Meni, da tudi ni podanih pogojev za izdajo zamudne sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07 in 45/08) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je pri izdaji zamudne sodbe prišlo do bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče izdalo zavrnilno zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP.

Izdajo zavrnilne zamudne sodbe omogoča tretji odstavek 318. člena ZPP, ki v primeru če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), določa, da sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Šele če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Sodišče prve stopnje je zavrnilno zamudno sodbo izdalo, ne da bi tožnici omogočilo odpravo nesklepčnosti tožbe, pri čemer ni navedlo, da morebiti obstojijo okoliščine iz četrtega odstavka 318. člena ZPP: „če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.“ Glede na povedano je pritožbeno sodišče ugotovilo, da za izdajo zavrnilne zamudne sodbe ni bil izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 318. člena ZPP, zato je pritožbi ugodilo in ob uporabi prvega odstavka 354. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na deloma napačno stališče, da obveznosti samostojnega podjetnika v celoti ugasnejo s prenehanjem tega statusa in so še vedno iztožljive le tiste terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, ki je prenehala delovati in je bila izbrisana iz registra. To namreč velja le v primeru prenehanja statusa samostojnega podjetnika zaradi stečaja podjetnika, kar je bil primer v sodbi Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 76/2006, na katero se izpodbijana zamudna sodba sklicuje. Pravna posledica izvedenega stečaja je namreč prekluzija vseh v stečaj neprijavljenih terjatev, nastalih pred uvedbo stečajnega postopka. Iz tožbene trditvene podlage pa ne izhaja, da je bil stečaj vzrok za prenehanje poslovanja toženke, temveč tožnica navaja le to, da je bila toženka kot samostojna podjetnica dne 30. 5. 2008 izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi odločbe AJPES-a. Iz tega ne izhaja, da je bila toženka izbrisana zaradi stečaja. Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije je poleg zaključenega stečajnega postopka možen tudi na osnovi drugih pravnih podlag, na primer v primeru prijave prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika (1. odstavek 75. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji) ali v primeru po uradni dolžnosti izdane odločbe s strani AJPES-a (9 različnih primerov 3. odstavka 75. člena ZGD-1), ki pa nimajo enakih pravnih posledic kot stečajni postopek (neiztožljivost neprijavljenih terjatev). V primeru, ko izbris samostojnega podjetnika ni bil izveden zaradi njegovega stečaja, podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti, tudi iz poslovanja s.p. z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1). Poleg tega se tožbeni zahtevek nanaša na terjatve, nastale ob oziroma po prenehanju toženkinega statusa samostojne podjetnice, zato morebitni stečajni postopek nanje niti ne bi imel vpliva.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.