Jedro

Za pravno nasledstvo v smislu prvega odstavka 208. člena je potrebno ugotoviti, ali je vtoževana terjatev prenesena na tistega, ki predlaga vstop v pravdo in ali je bil ta prenos opravljen prav zaradi likvidacijskega oziroma smiselno drugega postopka prenehanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik je dolžan v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 522,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. ni dovolilo vstopa v pravdo namesto dosedanje tožeče stranke.

2. V pravočasni pritožbi, vloženi na dne 25. 1. 2021, A. A. (v nadaljevanju pritožnik) uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z dovolitvijo vstopa v pravdo oziroma podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Na dne 5. 5. 2021 je vložil še dopolnitev pritožbe. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno. Na tem mestu velja izpostaviti le, da navedbe iz dopolnitve pritožbe s strani tega pritožbenega sodišča niso bile presojane, ker so prepozne (112. člen in drugi odstavek 363. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje z dnem 28. 10. 2020, ko je bil nad tožečo stranko začet stečajni postopek, prekinilo postopek v tej zadevi ter hkrati odločilo, da se postopek nadaljuje z dnem vročitve poziva stečajnemu upravitelju tožeče stranke, da prevzame postopek med tožečo in toženo stranko1. 6. Pritožbeno ni sporno, da je tožeča stranka tekom tega pravdnega postopka sporno terjatev s Pogodbo o prenosu terjatve z dne 17. 9. 2019 prenesla na pritožnika.

7. Pritožnik v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti vstop v pravdo na podlagi 208. člena ZPP, ker bo tožeča stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala obstajati in da zato ni dopustno odločanje na podlagi 190. člena ZPP, pa tudi soglasje tožene stranke ni potrebno.

8. Za pravno nasledstvo v smislu prvega odstavka 208. člena je potrebno ugotoviti, ali je vtoževana terjatev prenesena na tistega, ki predlaga vstop v pravdo in ali je bil ta prenos opravljen prav zaradi likvidacijskega oziroma smiselno drugega postopka prenehanja2. Zato se pritožnik v pritožbi neutemeljeno zavzema za uporabo te določbe, kot to pravilno v odgovoru na pritožbo izpostavlja tudi tožena stranka.

9. Pritožnik v svojem predlogu za vstop v pravdo ni zatrjeval, da je do prenosa sporne terjatve nanj prišlo zaradi ali v zvezi s postopkom prenehanja tožeče stranke. Česa takega ne zatrjuje niti v pritožbi.

10. Ob ugotovitvi prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni privolila, da bi pritožnik vstopil v pravdo namesto tožeče stranke, se izkaže, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na 190. člen ZPP. Pritožnik je namreč zatrjeval zgolj singularno pravno nasledstvo na podlagi cediranja sporne terjatve, ne pa, da je do singularnega pravnega nasledstva prišlo v zvezi s prenehanjem tožeče stranke3. 11. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (353. člen, drugi odstavek 350. člena ter 366. člen ZPP).

12. Pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, je dolžan toženi stranki, ki je na njegovo pritožbo obrazloženo odgovorila, povrniti potrebne pravdne stroške v znesku 522,65 EUR (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ter 155. člen ZPP). Odmera, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 899). V kolikor pritožnik pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je toženi stranki dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega s tem sklepom, dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

1 Sklep o prekinitvi in nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil stečajnemu upravitelju vročen 25. 11. 2020, pritožbeno ni bil izpodbijan. 2 Primerjaj Pravno mnenje občne seje VSS z dne 16. 6. 1999 (Pravna mnenja 1/99), sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 24/2010 z dne 10. 6. 2010 ter sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 280/2017 z dne 9. 5. 2019. 3 Primerjaj npr. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 779/2019 z dne 29. 1. 2020 ter I Cpg 765/2019 in I Cpg 207/2020, oba z dne 21. 4. 2020.