18. 9. 2014

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Ljubljani, na seji 18. septembra 2014

odločilo:

Za odločanje o predlogu Romana Dimnika za delno razdrtje pogodbe z dne 14. 12. 1983, sklenjene namesto razlastitve, in o vrnitvi dela nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe, je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predlagatelj Roman Dimnik je pri Upravni enoti Ljubljana vložil predlog, da se kupoprodajna pogodba, ki sta jo 14. 12. 1983 namesto razlastitve sklenila njegova pravna prednica in Občina Ljubljana Moste Polje, razdre v delu, ki se nanaša na v predlogu navedene nepremičnine, da se te nepremičnine vrnejo predlagatelju oziroma njegovi pravni prednici, da se pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi v korist predlagatelja oziroma njegove pravne prednice po uradni dolžnosti vknjiži sprememba lastninske pravice, da se do pravnomočnosti odločitve o predlagateljevem predlogu Mestni občini Ljubljana prepove vsako razpolaganje s temi nepremičninami in da se prepoved razpolaganja zaznamuje v zemljiški knjigi. Upravna enota Ljubljana je predlagateljev zahtevek zavrnila. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo) je v pritožbenem postopku odločbo upravnega organa prve stopnje odpravilo in z dopisom z dne 12. 2. 2014 predlagateljev predlog odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (v nadaljevanju Okrajno sodišče). V dopisu je navedlo, da se predlagateljev predlog nanaša na pogodbo, ki je skladno z 59. členom tedaj veljavnega Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89 – v nadaljevanju ZRPPN) nadomestila razlastitveno odločbo. Zato po presoji Ministrstva ne gre za zadevo iz upravne pristojnosti, temveč za civilnopravno razmerje med dvema pogodbenima strankama, o katerem je pristojno odločati sodišče.

2.Okrajno sodišče vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti, saj meni, da za odločanje o predlagateljevem predlogu ni pristojno. Navaja, da želi predlagatelj doseči vrnitev dela razlaščenih nepremičnin, ker naj razlastitveni namen ne bi bil dosežen, in sicer tako, da se razdre kupoprodajna pogodba, ki je bila namesto razlastitve sklenjena zaradi uresničevanja Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM4 (Uradni list SRS, št. 6/79 – v nadaljevanju Odlok o sprejemu zazidalnega načrta). Meni, da je za odločanje o predlagateljevem predlogu pristojen upravni organ, saj naj bi drugi odstavek 112. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1), na katerega se v predlogu sklicuje tudi predlagatelj, določal, da v primeru, če se razlastitveni upravičenec in razlaščenec ne sporazumeta o pravici do vrnitve predhodno razlaščenih nepremičnin, o tem odloči upravni organ. Stališče, da je podlaga za uveljavljanje pravice do vrnitve razlaščenih nepremičnin prav ZUreP-1, pa naj bi izhajalo tudi iz upravnosodne prakse.[1] Skladno z drugim odstavkom 112. člena ZUreP-1 naj bi bilo sodišče v nepravdnem postopku pristojno odločati le o odškodnini v primeru, če bi bila med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem sporna vrednost nepremičnin. Takšen zahtevek pa naj iz predlagateljevih vlog ne bi izhajal.

B.

3.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

4.Predlog, glede katerega tako upravni organ kot sodišče zavračata pristojnost za odločanje, se nanaša na namesto razlastitve sklenjeno pogodbo o prodaji zemljišč, ki so bila z Odlokom o sprejemu zazidalnega načrta predvidena za gradnjo proizvodnih objektov. Skladno z ZRPPN, ki je veljal v času sklenitve te pogodbe, je bilo mogoče nepremičnino razlastiti oziroma na njej trajno ali začasno omejiti lastninsko ali kakšno drugo pravico, če je bilo to potrebno zaradi gradnje posameznih objektov v splošnem interesu (1. in 2. člen ZRPPN). Za razlastitev nepremičnine je ZRPPN predvideval poseben postopek, v katerem je premoženjskopravni organ na predlog razlastitvenega upravičenca izdal odločbo o razlastitvi, ki je bila podlaga za izročitev razlaščene nepremičnine razlastitvenemu upravičencu (prvi odstavek 23. člena ZRPPN). Na podlagi določb ZRPPN je razlastitveni upravičenec lahko nepremičnino, na kateri je bila predvidena gradnja posameznih objektov v splošnem interesu, pridobil tudi na podlagi posebne pogodbe namesto razlastitve, ki jo je sklenil z lastnikom nepremičnine (59. člen ZRPPN). Takšna pogodba, ki je nadomestila odločbo o razlastitvi, je vsebovala tudi sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma je v tem delu nadomeščala sodno odločbo o odškodnini (51. člen ZRPPN). Vračanja razlaščenih nepremičnin ZRPPN ni urejal posebej. Določal je le, da se pravnomočna odločba o razlastitvi odpravi, če to skupaj zahtevata razlastitveni upravičenec in prejšnji lastnik razlaščene nepremičnine, na zahtevo prejšnjega lastnika razlaščene nepremičnine pa v primeru, če razlastitveni upravičenec v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi ni opravil pripravljalnih ali drugih del v skladu z namenom, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, pri čemer je za reševanje morebitnih sporov o premoženjskih razmerjih med razlastitvenim upravičencem in prejšnjim lastnikom razlaščene nepremičnine določal pristojnost rednega sodišča (26. člen ZRPPN).

5.Vračanje razlaščenih nepremičnin sedaj ureja ZUreP-1, in sicer v 111. do 114. členu. Po prvem odstavku 111. člena ZUreP-1 lahko razlaščenec pri upravnem organu iz 96. člena ZUreP-1 zahteva vrnitev nepremičnine, če razlastitveni upravičenec v roku iz prvega odstavka 102. člena ZUreP-1 ne zagotovi začetka gradnje objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, skladno z drugim odstavkom 111. člena ZUreP-1 pa lahko prejšnji lastnik pod istimi pogoji razdre tudi pogodbo o prodaji oziroma nakupu nepremičnine. O vrnitvi nepremičnine se lahko razlastitveni upravičenec in razlaščenec sporazumeta, pri čemer se glede obličnosti sporazuma uporablja 106. člen ZUreP-1 (prvi odstavek 112. člena ZUreP-1). Če se razlaščenec in razlastitveni upravičenec o vrnitvi nepremičnine ne sporazumeta, o tem odloča upravni organ. V primeru, da ta zahtevi ugodi, odloči tudi o vrnitvi nadomestnih nepremičnin ali plačilu odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če je vrednost teh nepremičnin sporna zaradi povečanja ali zmanjšanja vrednosti, upravni organ napoti stranki na sodišče, ki o plačilu in odmeri odškodnine odloča v nepravdnem postopku (drugi odstavek 112. člena ZUreP-1).

6.Iz navedenega izhaja, da ZUreP-1 pristojnost upravnega organa za odločanje o vrnitvi razlaščenega premoženja ureja le za primere, ko je bila nepremičnina razlaščena z odločbo pristojnega upravnega organa. Za primer pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, pa določa le, da lahko prejšnji lastnik nepremičnine (razlaščenec) tako pogodbo razdre pod pogoji iz prvega odstavka 111. člena ZUreP-1. V obravnavanem primeru je bilo s pogodbo, ki je bila sklenjena namesto razlastitve, urejeno razmerje, ki ima sicer elemente javnopravnega razmerja (pogodba je bila sklenjena namesto razlastitve, o kateri je sicer pristojen odločiti upravni organ), vendar pa je iz njene vsebine razvidno, da je bila sklenjena po pravilih, ki veljajo za urejanje civilnopravnih razmerij; vsebuje namreč vse bistvene sestavine pogodbe o prodaji, ki je pravni posel civilnega prava (v njej sta stranki natančno opredelili nepremičnino, ki je bila predmet prodaje, določili sta višino kupnine ter rok plačila, ker pa je šlo za pravni posel razpolaganja z nepremičnino, pogodba vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo). Predlog za razdrtje te pogodbe predlagatelj sicer utemeljuje s sklicevanjem na neuresničen javnopravni namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, vendar želi s predlogom doseči spremembo (razdrtje) civilnopravnega razmerja med strankama te pogodbe. Reševanje morebitnih sporov med strankami civilnopravnih razmerij pa skladno s 1. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) sodi v pristojnost rednih sodišč. Zato je za odločanje o predlagateljevem predlogu oziroma za odločanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji za razdrtje predmetne pogodbe in s tem pogoji za vrnitev nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe (ter za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje predlagateljevega zahtevka), pristojno Okrajno sodišče.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in dr. Jadranka. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Jadek Pensa.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Sodišče se v zvezi s tem sklicuje na sodbe Upravnega sodišča št. III U 64/2011 z dne 7. 9. 2012, št. I U 1437/2010 z dne 15. 2. 2011 in št. I U 147/2010 (pravilno št. II U 147/2010) z dne 19. 1. 2011.

[2]Člen 96 ZUreP-1 določa, da o zahtevah za razlastitev odločajo v upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote ter na drugi stopnji ministrstvo za prostor, razen če je z drugim zakonom določena drugačna ureditev.

[3]Prvi odstavek 102. člena ZUreP-1 določa: "Upravni organ odloči o razlastitvi z odločbo po izvedenem ugotovitvenem postopku. Če se zahtevi ugodi ali delno ugodi, morajo biti v odločbi natančno navedene nepremičnine, ki se razlaščajo. Z odločbo se določijo tudi roki, v katerih je dolžan razlastitveni upravičenec pričeti z gradnjo objekta oziroma objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana. Upravni organ lahko v odločbi določi rok ali datum za prevzem razlaščene nepremičnine, če se o njem dogovorijo stranke postopka."

[4]V času sklenitve predmetne pogodbe namesto razlastitve je ta pravila urejal Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – ZOR), ki je v prvem odstavku 454. člena določal: "S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino." Podobno določbo vsebuje tudi sedaj veljavni Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo – OZ) v prvem odstavku 435. člena: "S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino."

[5]ZPP v 1. členu določa: "Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa."

[6]O pristojnosti sodišča za reševanje njunih morebitnih sporov v zvezi s predmetno pogodbo (tj. o pristojnosti tedanjega Temeljnega sodišča v Ljubljani) sta se v 8. členu pogodbe dogovorili tudi pogodbeni stranki.