Jedro

Predlagateljičine navedbe o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca so bolj verjetne od njegovih navedb o zanikanju tovrstnih ravnanj. Pritožnikovo vztrajanje, da se ni zlagal, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ocene, da v izpovedbi o tem ni bil verodostojen. Očitki o selektivni in zmotni dokazni oceni in o posledično zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 27. 11. 2023. 2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.

Niti ena izmed prič ni izpovedala, da bi v desetletnem obdobju zatrjevanega nasilja zaznale kakršenkoli indic fizičnega ali psihičnega nasilja. Priče niso zaznale niti konfliktov v odnosu niti pritožnikove osebnostne nagnjenosti k nasilju ali česarkoli, kar bi kazalo na resničnost predlagateljičinih navedb. Ne strinja se z oceno, da je bila predlagateljičina izpovedba, ki naj bi jo potrdili listinski dokazi in mestoma izpovedbe prič, prepričljivejša od njegove.

Ocenja njegovih sporočil kot "grozilnih" predstavlja razhajanje med vsebino listin in pomenom, ki ga listinam pripisuje sodišče. Sam je pojasnil okoliščine in pomen teh sporočil. Priče, ki jih je predlagateljica predlagala za potrditev njenih navedb o nasilju, tega niso potrdile. Vsi zaslišani sosedje so potrdili, da nikoli niso zaznali dogajanja, ki bi vzbujalo sum na nasilje. Edino priča A. A. je povedal, da je pogosto slišal hrup, a ga je pripisal razgrajanju otrok. Napačen je zaključek, da je priča klicala policijo zato, ker je imela občutek, da se v stanovanju udeležencev "pretepajo". O tem priča A. A. ni izpovedal, priča B. B. pa je izpovedala, da ne ve, ali je sosed mislil otroke ali kaj drugega, sama pa ni imela občutka, da bi med udeležencema karkoli bilo. Priča A. A. je tudi povedal, da so ga motili otroci udeležencev, ker so bili zelo glasni. Priči sta tudi povedali, da ocenjujejo, da bi morebitno kričanje, prepire itd. slišali, če bi do tega prišlo. Vse priče, vključno s predlagateljičinimi bližnjimi prijateljicami, so izpovedale, da v odnosu med udeležencema niso zaznale znakov nasilja ali konfliktnih interakcij. Iz izpovedbe priče C. C. izhaja, le, da predlagateljica v odnosu ni bila zadovoljna in je želela nasprotnega udeleženca zapustiti. K takemu zaključku prispeva tudi dejstvo, da je že decembra pri njej začel živeti njen novi partner. Odnos med njima se je nedvomno oblikoval že pred prometno nesrečo. Sklep, da je priča C. C. zaznala psihično nasilje, ni pravilen. Povedala je, da je bila pod psihičnim pritiskom, ker je bila ujeta v odnosu in čez teden sama in ker nasprotni udeleženec in sin po njeno nista imela dobrega odnosa, da ni zaznavala, da bi bilo predlagateljico strah, opazila pa je razočaranje. Če bi se ga predlagateljica res bala, bi to njeni bližnji zaznali. Korekten je zaključek, da so vse priče ovrgle sume o nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.

Iz sporočil, poslanih po prometni nesreči, ne izhaja agresija, ampak kvečjemu obup ("ne boste me več videli", "pozabite name"). Sodišče je spregledalo sporočilo "hvala za vsa lepa leta", ki dodatno kaže, da sporočila niso imela grozilnega namena.

Glede predlagateljičine slabe skrbi za otroka je izpovedal le, kar mu je bilo rečeno s strani CSD in policije. Če dopis CSD tega ne potrjuje, še ne pomeni, da se je zlagal. S strani policije je bil res seznanjen, da je bila zoper predlagateljico podana anonimna prijava zaradi zanemarjanja otrok. Po izdaji izpodbijanega sklepa ga je kriminalistka s PP obvestila, da je bila v zvezi s sumom kaznivega dejanja zanemarjanja otroka zadeva predana na sodišče. Predlaga, naj se opravijo poizvedbe pri PP in Okrožnem državnem tožilstvu oziroma Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ker se je s tem dejstvom seznanil po izdaji odločbe, predloga prej ni mogel podati.

Obstoj suma o neustrezni skrbi predlagateljice za otroke (kar je pomembno z vidika presoje verodostojnosti njene izpovedbe) potrjuje med drugim dejstvo, da se je k njej takoj po pritožnikovem odhodu iz skupnega doma priselil novi partner. Gre za osebo, ki je bila v zaporu in je vsaj 15 let mlajša od predlagateljice. Novi partner je več kot očitno grozil pritožniku. Povsem verjetno je, da je predlagateljica preveč okupirana z novo zvezo, da bi se posvečala otrokom. Na to kaže tudi izpovedba sosedov, da se po odhodu nasprotnega udeleženca predlagateljica težko znajde v skrbi za otroke.

Izjemno neverjetna je predlagateljičina izpovedba, da grozilnih sporočil pritožniku ni pisala niti ona niti njen partner, ampak da si jih je pisal sam.

Da je predlagateljičina izpovedba o konkretnih okoliščinah in zgodovinskih dogodkih nekonsistentna in je vzbujen dvom o njeni resničnosti, potrjuje tudi dopis z dne 20. 3. 2024, v katerem je navedla: "želim, da se primer čim hitreje zaključi, ker se mi zdi nesmiselno, da se vleče zaradi prepovedi približevanja" in "pred NU nimam namena pričati, ne razumem, ali sem res dolžna, če velja prepoved približevanja, pa naj se ukine prepoved približevanja in kar bo, bo". Te navedbe kažejo, da se je želela izogniti ponovnemu zaslišanju, ker bi lahko prišla v navzkrižje s svojimi prejšnjimi trditvami in izpovedbami in se izognila pričanju o okoliščinah glede novega partnerja, in da je ponovno zaslišanje predstavljalo zanjo večjo grožnjo kot prepoved približevanja. Kljub pomembnosti se sodišče do tega dopisa ni opredelilo.

Da predlagateljica ni izpovedala povsem iskreno, izhaja tudi iz njene izpovedbe, da je v romantični zvezi z novim partnerjem šele dva do tri mesece (torej od februarja ali marca 2024), sosedje pa so izpovedali, da je pri njej bival že od decembra 2023. Na neverodostojnost predlagateljičine zgodbe kaže tudi dejstvo, da naj bi se nasilje dogajalo kar deset let. Ne le, da se v celotnem tem obdobju ni uprla in zapustila pritožnika (celo v času, ko je delal v tujini in bi lahko bolj enostavno poiskala pomoč), ampak tudi nihče od njenih najbližjih ni zaznal niti enega znaka nasilja. Predlagateljica je psihologinja, ki dela z vedenjsko problematičnimi osebami, in bi toksične vzorce vedenja nedvomno prepoznala. Glede na svojo profesijo je bila opremljena tudi z vsem potrebnim znanjem, kako ukrepati.

Vse navedeno kaže, da je dokazna ocena selektivna in napačna in dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Sodišče je verjelo predlagateljičini zgodbi o nasilju kljub temu, da so vse priče ovrgle sume o nasilju in obstajajo indici, ki vzbujajo dvom o predlagateljičini verodostojnosti.

Poleg tega so podane bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem zatrjevane kršitve prepovedi približevanja in v zvezi s tem ni izvedlo dokazov. V ugovoru je pojasnil, kdaj mu je bil sklep vročen in kaj mu je bilo predhodno pojasnjeno s strani policije. Iskreno je izpovedal, da prvotno ni vedel, da se prepoved približevanja nanaša tudi na komunikacijo po telefonu. Glede na to, da je bil eden izmed glavnih razlogov za izdajo prvotnega sklepa domnevno kršenje prepovedi približevanja in očitek, da predhodne odredbe niso zalegle, so ta dejstva pomembna za odločitev.

Izdaja odredbe ni potrebna. Nima namena navezovati stika s predlagateljico. Čas veljavnosti je nesorazmeren. Sodišče se ni izreklo o njegovem predlogu o skrajšanju ukrepov.

Iz dosedanjih navedb izhaja, da je podano nasprotje med vsebino listin in prepisi zvočnih posnetkov in tem, kar se o njih navaja v izpodbijanem sklepu.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Ker je nasprotni udeleženec izvajal nasilje za zaprtimi vrati doma oziroma takrat, ko drugi niso bili prisotni, nezaznavanje nasilja s strani prič ne pomeni, da nasilja ni bilo. Sosede je predlagala za priče, ker je bila prepričana, da bo eden od njih povedal, da je ob enem od izpadov nasilja poklical policijo in pod vrata stanovanja vrinil listek z zapisom: "Lahko te je sram, da pretepaš svojo žensko." Na naroku se je izkazalo, da je policijo poklical A. A., ki je izpovedal, da o nasilju med udeležencema ne ve ničesar, priča B. B. pa je povedala, da je on klical policijo, ker ima občutek, da se v stanovanju "pretepajo". Ker je povedal, da se v zadeve sosedov ne želi mešati, je pa klical policijo, je mogoče sklepati, da je bil on tisti, ki je napisal sporočilo. Pravilna je ocena sodišča o manjši prepričljivosti njegove izpovedbe. Priča C. C. je povedala tudi, da je dobila občutek, da se je predlagateljica, kadar je nanesel pogovor na zvezo z nasprotnim udeležencem, zaprla vase in o tem ni želela govoriti. Iz konteksta njegovih sporočil izhaja namen ustrahovanja. Zavrača očitke glede neustrezne skrbi za otroke. Podani so zgolj z namenom diskreditiranja in očrnitve predlagateljice. Anonimno prijavo je podal nasprotni udeleženec. V vseh letih je vzorno skrbela za otroke tako na čustvenem kot finančnem področju. Ko so se pri sinu zaradi preteklih travmatičnih dogodkov (smrti bratranca in nasilja s strani nasprotnega udeleženca) pojavile težave z absentizmom v šoli, je angažirala vso potrebno strokovno pomoč, kar terja časovni in finančni vložek. Pritožnik od izreka ukrepov še ni nakazal preživnine.

Neutemeljen je očitek, da sta grozilna sporočila pritožniku pisala bodisi ona bodisi njen partner. Glede na to, da se nasprotni udeleženec spozna na tehniko in računalnike in je po izreku prepovedi približevanja vdrl v namizni računalnik, je najverjetneje, da je grozilna sporočila napisal on. Gre le še za en poskus, da ji zagreni življenje. Od razhoda se nenehno vpleta v njeno življenje. Zoper njo je podal anonimno prijavo glede zanemarjanja otrok, zoper njenega očeta pa iz razloga, ke ga je odjavil kot naročnika storitev T-2 na njenem naslovu.

Njen dopis z dne 20. 3. 2024 je zgolj izraz frustracije ob prizadevanjih nasprotnega udeleženca, da ji zagreni življenje. Tudi navedbe glede zmožnosti predlagateljice, da glede na svoj poklic prepozna nasilje, kažejo, da se ne zaveda teže svojih ravnanj in zanje ne zmore prevzeti odgovornosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim so mu bili izrečeni ukrepi prepovedi vstopa v stanovanje, v katerem prebiva predlagateljica z dvema otrokoma, prepoved približevanja temu stanovanju in prepoved zadrževanja in približevanja krajem, kjer se predlagateljica in otroka redno nahajajo (delovno mesto, osnovna šola, prebivališče predlagateljičinih staršev) na razdaljo, krajšo od 200 m, prepoved navezovanja stikov in vzpostavitve stikov s predlagateljico in otrokoma (razen kolikor sodišče v drugem postopku glede otrok odloči drugače) in ukrep prepustitve stanovanja.

6. Sklepanje, da se je nasprotni udeleženec predvsem v odnosu do predlagateljice, delno pa tudi do sina posluževal agresivnih ravnanj in s tem v družinsko skupnost vnašal strah, občutke ogroženosti in podrejenosti, temelji na ugotovitvah, - da se je nasprotni udeleženec po prihodu na kraj prometne nesreče začel na predlagateljico dreti in ji grozil, da jo bo ubil, da jo je stresal, ji zvijal roke; predlagateljica je izkoristila zbiranje ljudi in zbežala; oče, ki ga je predlagateljica poklicala, je zaznal, da je hudo ogrožena, poklical je policijo in se z ženo in zetom takoj odpravil v Ljubljano, kjer je predlagateljica podala jasen in celovit opis nasilja, ki ga je v družini povzročal nasprotni udeleženec, - da je bila istega dne izdana odredba policije o prepovedi približevanja predlagateljici in otrokoma ter dvakrat podaljšana vsakokrat za najdaljše obdobje, - da je nasprotni udeleženec ob predaji stanovanja z izjavami vzbujal bojazen, da si utegne kaj storiti, kar je skladno s predlagateljičinimi opisi, da je občasno zastraševal s tem, da si bo kaj storil, - da je nasprotni udeleženec istega dne zvečer poslal predlagateljici sporočila s sovražno vsebino, ki nakazujejo na izvršitev nasilnih ravnanj in zato pri predlagateljici upravičeno vzbujajo strah,1 - da je predlagateljica navedla, da ji je v preteklosti pošiljal različne žaljivke in grožnje, da je bilo nasilje prisotno večji del zveze, da je bil do nje tudi fizično nasilen (brcanje, boksanje, zvijanje rok, stresanje, davljenje), da je nasilje vedno izvrševal v stanovanju ali v avtu in nikoli v prisotnosti drugih oseb in da o tem ni spregovorila niti s prijateljicami niti v družini, - da je bila predlagateljica v opisih, jasna, logična, konstantna; pred sodiščem je podala smiselno enake navedbe kot kritičnega dne pred policijo; izpostavila je več dogodkov, ki potrjujejo njeno izpoved; izkazane so težave sina, ki je vključen v ambulanto za duševno zdravje otrok in mladostnikov, njegove čustvene težave pa so pripisali travmatičnim doživetjem; deček je zaradi težav odsoten od pouka, predpisana mu je medikamentozna terapija, - da izpovedb nasprotnega udeleženca in njegove matere o njegovi mirni in nekonfliktni naravi dokazni postopek ni potrdil (reagiranje po prometni nesreči, sporočila, poslana predlagateljici istega dne; uničenje naslanjača v stanovanju v Mariboru; izpovedbe nasprotnega udeleženca o materinem slabem ravnanju z otrokoma, o katerem naj bi mu poročal CSD), - da zatrjevane grožnje, ki naj bi jih nasprotni udeleženec prejel 29. 12. 2023 prek sms sporočil, niso odločilne za odločitev v zadevi.

7. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče zaključilo, da je nasprotni udeleženec z izvrševanjem nasilja v družinski skupnosti pri predlagateljici povzročal strah in travmatiziral sina, da je za zagotovitev varnosti in miru potrebno izrečene ukrepe ohraniti v veljavi in da je čas trajanja ukrepov posledica dalj časa trajajočega nasilja in posledic, ki sta jih utrpeli žrtvi.

8. Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka niso podane. Razlogi v izpodbijanem sklepu so jasni in omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve. Zatrjevane napake pri prenosu vsebine listin in zapisnikov v izpodbijani sklep niso izkazane. Pritožnik zatrjuje napako v presoji njihove vsebine, ne pa napake pri prenosu njihove vsebine.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Kot je sodišče prve stopnje pravilno navedlo že v sklepu z dne 27. 11. 2023, je dokazni standard v tem postopku zaradi pomena varovane dobrine, nujnosti hitre izvedbe postopka in začasnosti ukrepov, izrečenih na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), znižan na stopnjo verjetnosti. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti zaključka, da so predlagateljičine navedbe o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca bolj verjetne od njegovih navedb o zanikanju tovrstnih ravnanj.

10. Natančna in skrbna ocena celote izvedenih dokazov in v povezavi z ostalim zbranim procesnim gradivom utemeljuje, da je sodišče dalo potrebno pozornost navedenemu nasprotju v zatrjevanjih udeležencev. Pritožbene navedbe ne vnesejo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da so nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca, četudi v veliki meri temeljijo le na izpovedbi predlagateljice, verjetno izkazana.

11. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev o pritožnikovem nasilnem ravnanju neposredno po prometni nesreči predlagateljice 30. 9. 2023. Ugotovljeno je, da je predlagateljičin oče, ki ga je hči v tem dogajanju poklicala, zaznal hčerino hudo stisko in ogroženost, in da niso izkazane pritožnikove navedbe, da je bilo njeno ravnanje posledica njenega siceršnjega nestabilnega psihičnega stanja. Prav tako pritožba ne izpodbija ugotovitve, da je sin zaradi njegovega dalj časa trajajočega nasilja vključen v ambulanto za duševno zdravje otrok in mladostnikov in da so njegove čustvene težave pripisali dolgotrajni izpostavljenosti travmatskim doživetjem. Pritožnik ne izpodbija niti pravilnosti ugotovitve, da ni soglašal s pridobitvijo njegovih sms sporočil predlagateljici v zadnjih petih letih, za katere je predlagateljica navedla, da ji je pogosto pošiljal žaljivke in grožnje.

12. Ocena sporočil, ki jih je pritožnik poslal predlagateljici istega dne in dan zatem, je prepričljiva. Pritožnik izpostavlja le tiste dele sporočil, ki bi lahko izkazovali njegovo razumevanje, ki ga uveljavlja v tem postopku, ni pa se opredelil do tistih delov, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot grožnjo ("ne bom ti ostal dolžan", "breme moje kaznovanosti … bo enako vrnjeno"). Zapis, ki ga izrecno izpostavlja v pritožbi ("hvala za vsa lepa leta"), jim grozilne vsebine ne jemlje.

13. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi z oceno izpovedb sosedov in predlagateljičinih prijateljic. Dejstvo, da soseda nista izpovedala o nasilnih ravnanjih, ne pomeni, da je predlagateljičina izpovedba neverodostojna. Tudi ob upoštevanju v pritožbi izpostavljenih delov njunih izpovedb ni mogoče mimo izpovedbe B. B., da z razkritjem pogovorov med sosedi ne želi povzročiti težav v bloku, in mimo izpovedbe A. A., da se v zadeve drugih ne želi vmešavati. Glede na to ni podlage za zaključek, da so ovrgle predlagateljičine navedbe o pritožnikovih nasilnih ravnanjih.

14. Ocena izpovedbe priče C. C., predlagateljičine prijateljice, ni nepopolna. Da je v izpovedbi o tem, kako je priča videla predlagateljičino doživljanje odnosa z nasprotnim udeležencem, poleg tega, kar izpostavlja pritožba (razočaranje, nezadovoljstvo), priča povedala tudi, da je predlagateljica "filtrirala", katere osebne stvari bo povedala, pritožnik ne izpodbija. Sodišče jo je prepričljivo štelo kot potrditev ugotovitve, da predlagateljica o nasilju, četudi ga je doživljala daljše obdobje, ni z nikomer spregovorila. Ob upoštevanju uveljavljenih spoznanj, da takšno ravnanje za žrtve ni neobičajno, ampak tipično, prijateljičina nezaznava nasilnega odnosa ne more govoriti v prid pritožnikovemu zanikanju nasilnih ravnanj. Nobene teže zato ne morejo imeti niti pritožnikove navedbe o predlagateljičini usposobljenosti za prepoznavo toksičnih vedenjskih vzorcev in o drugih priložnostih, ko naj bi predlagateljica imela možnost oditi iz razmerja z njim.

15. Izostanek opredelitve sodišča prve stopnje do predlagateljičinega dopisa z dne 20. 3. 2024 ne vzbuja dvoma o pravilnosti ocene o verodostojnosti njene izpovedbe. Pritožnik namreč ne uveljavlja neskladij med predlagateljičinimi navedbami v predlogu (in prej dano izjavo pri policiji) in kasnejšo izpovedbo. Glede na to je verjetneje, da njen dopis odraža frustracijo in nemoč predlagateljice ob soočanju z odzivanjem nasprotnega udeleženca.

16. Sodišče je pritožnikovo izpovedbo v zvezi z zatrjevanim postopanjem CSD glede predlagateljičine skrbi preverilo pri CSD. CSD je zanikal, da bi dal nasprotnemu udeležencu zagotovilo o vložitvi kazenske ovadbe zoper predlagateljico. Pritožnikovo vztrajanje, da se ni zlagal, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ocene, da v izpovedbi o tem ni bil verodostojen. Kako bi lahko na drugačno presojo vplivale predlagane poizvedbe o tem, da je policija podala obvestilo tožilstvu v zvezi s sumom kaznivega dejanja zanemarjanja otrokam, pritožnik ni izkazal. 17. Pritožbeno sodišče se strinja z izčrpnimi razlogi v izpodbijanem sklepu glede sms sporočil, poslanih nasprotnemu udeležencu v decembru 2023. Na verjetno izkazanost ugotovitev o toženčevih nasilnih ravnanjih v družinski skupnosti, ki so pustila posledice tako pri predlagateljici kot pri njunem sinu, ugotavljanje tega, kdo je pošiljatelj teh sporočil, ne vpliva. Enako velja tudi za pritožbene navedbe o sovpadanju uvedbe postopkov za izrek ukrepov in nastajanju predlagateljičine zveze z novim partnerjem.

18. Očitki o selektivni in zmotni dokazni oceni in o posledično zmotno ugotovljenem dejanskem stanju tako niso utemeljeni.

19. Neutemeljen je tudi očitek, da izrek ukrepov, sploh pa ne za obdobje 12 mesecev, ni bil potreben. Odločitev o izreku ukrepov temelji tudi na ugotovitvi, da nasprotni udeleženec ni z ničimer izkazal, da prevzema odgovornost za svoja ravnanja in uvidel njihove nesprejemljivosti. Ugotavljanje, ali je kršil ukrepe, izrečene s strani policije, že zato ni bilo potrebno. Sicer pa so ukrepi namenjeni tudi zagotovitvi občutka varnosti žrtve. Da bi bil ta predlagateljici že povrnjen, pritožnik prav tako ni zatrjeval. 20. V izpodbijanem sklepu so podani tudi zadostni razlogi za dvanajstmesečno trajanje izrečenih ukrepov. Sodišče se je oprlo na verjetno izkazanost izvrševanja nasilnih dejanj v daljšem časovnem obdobju in verjetno izkazano intenzivnost posledic pri predlagateljici in otroku.

21. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

1 Sporočila so imela naslednjo vsebino: - dne 30. 9. zvečer: "Naredila si hudo škodo sebi in otrokom. Jaz vam ne bom ostal dolžan. Pojdi glavo slikat in bolniško odpri, ker jo boš rabila v vsakem primeru. In naj me ne kličejo s CSD-ja, ker nimam časa se s tem ukvarjat."- dne 30. 9. deset minut kasneje: "Breme moje kaznovanosti, ki sem jo deležen, bo enako vrnjeno."- dne 1. 10. ji je poslal fotografijo cerkve, pol ure kasneje pa še zvočni posnetek zvonjenja cerkvenih zvonov.