Jedro

Za realno in učinkovito uresničitev pravice do kontradiktornosti in pravice do obrambe z zagovornikom, oziroma pravice do izjave, mora biti tako obdolžencu kot zagovorniku predhodno omogočeno, da izvesta za procesna dejanja, glede katerih se ima obdolženi sam ali po zagovorniku pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Iz Ustave RS in drugega odstavka 205. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča predpostavlja vročitev predloga za podaljšanje pripora obema, tako obdolžencu kot tudi zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o predlogu za podaljšanje pripora, pri čemer obdolženec do sprejema vnovične odločitve ostaja v priporu.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na predlog Okrožnega državnega tožilstva v Celju, na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu A. A. podaljšal pripor iz pripornega razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornica B. B. kot navaja zaradi kršitve ustavno varovanih pravic do obrambe z zagovornikom in do enakega varstva pravic.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je treba zagovornici, da je prvostopenjsko sodišče z izdajo sklepa o podaljšanju pripora poseglo v obdolženčeve ustavno varovane pravice, kot posledica kršitve drugega odstavka 205. člena ZKP pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Ta kršitev je v skladu z ustaljeno sodno prakso takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5. Skladno s podatki spisa zagovornica navaja, da je bil zagovornici obdolženega predlog za podaljšanje pripora z obvestilom, da se lahko v roku 24 ur izjasni glede predloga tožilstva o podaljšanju pripora vročen 28. 9. 2022, kar izhaja iz vročilnice pripete l. št. 198 spisa.

6. Drugi odstavek 205. člena ZKP nalaga sodišču dolžnost zagotavljanja kontradiktornega postopka v primeru podaljšanja pripora. Zakonska določba zavezuje sodišče, da obdolženca, zoper katerega je podan predlog za podaljšanje pripora, in njegovega zagovornika brez odlašanja seznani s predlogom in pouči, da se lahko v roku 24 ur od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Obdolženec in zagovornik se lahko s predlogom seznanita in izjavita o navedbah tudi na posebnem naroku. S tem je obdolžencu omogočena tako uresničitev pravice do kontradiktornosti kot tudi učinkovite obrambe, ki izhajata iz 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS).

7. Za realno in učinkovito uresničitev pravice do kontradiktornosti in pravice do obrambe z zagovornikom, oziroma pravice do izjave, mora biti tako obdolžencu kot zagovorniku predhodno omogočeno, da izvesta za procesna dejanja, glede katerih se ima obdolženi sam ali po zagovorniku pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Iz Ustave RS in drugega odstavka 205. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča predpostavlja vročitev predloga za podaljšanje pripora obema, tako obdolžencu kot tudi zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.

8. Iz pritožbeno izpodbijanega sklepa in listin spisa izhaja, da je bil predlog za podaljšanje in obvestilo o možnosti podaje izjave glede predloga obdolžencu pravilno vročen 21. 9. 2022, njegovi zagovornici pa šele 28. 9. 2022. Naroka sodišče ni razpisalo. To pomeni, da je štiriindvajseturni rok za podajo izjave zagovornice pričel teči šele dne 28. 9. 2022. Sodišče je o predlogu o podaljšanju pripora odločilo 26. 9. 2022, torej pred vročitvijo listin zagovornici in preden je bilo zagovornici omogočeno, da zavzame stališče o predlogu. Opustitev pravočasne vročitve predloga za podaljšanje pripora zagovornici pa kljub temu, da je bil predlog pravočasno vročen priprtemu, izvotli dejanski in pravni pomen obvezne pomoči zagovornice v tem postopku, saj šele zagovornica priprtemu zagotavlja enakopravne možnosti vplivanja na odločitev sodišča. Pravočasna vročitev predloga za podaljšanje pripora le priprtemu zato ne zadošča, saj zagovornici ne omogoča neposredne seznanitve s predlogom in možnosti izjave, priprtega pa tako v razmerju do državnega tožilca postavlja v neenakopravni položaj. Priprti se je namreč lahko zanesel, da bo sodišče ravnalo v skladu z zakonskimi določili in predlog zagovornici pravočasno vročilo, prepozna vročitev pa je, skladno s pritožbeno zatrjevanim, vodila do tega, da je sodišče o podaljšanju pripora dejansko odločalo samo na podlagi procesnega gradiva, ki ga je predložil državni tožilec, zaradi česar je prišlo do kršitve pravice do enakosti orožij.

9. V ponovljenem postopku odločanja o priporu bo moralo sodišče prve stopnje v zvezi s predlogom državnega tožilca za podaljšanje osebnega omejevalnega ukrepa obdolžencu zavzeti stališče tudi do odgovora na predlog, ki ga je podala zagovornica dne 29. 9. 2022, ki ga sodišče pri tokratnem odločanju ni upoštevalo, na ta način pa bo odpravilo kršitev zaradi katere je bil izpodbijani sklep razveljavljen.

10. O predlogu za podaljšanje pripora bo moralo skladno z 20. členom Ustave RS odločiti v roku 24 ur od prejema tega sklepa. Če bo obdolžencu osebni omejevalni ukrep podaljšalo, mu bo moralo v tem roku sklep tudi vročiti.