Jedro

Civilna delitev oziroma prodaja stvari v poštev le, če fizična delitev ni mogoča. Kdaj fizična delitev ni mogoča, je določeno v 1. odstavku 123. člena ZNP, in sicer, če bi z njo prišlo do znatnih sprememb stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti. Gre torej za obstoj objektivnih okoliščin v zvezi s samo stvarjo, zaradi katerih fizična delitev ni mogoča.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se opravi delitev skupnega premoženja pravdnih strank, to je delavnice na naslovu Š. 79, ...., na katerem je predlagateljičin delež 1/10, delež nasprotnega udeleženca pa 9/10, s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Hkrati je sodišče prve stopnje ugotovilo umik predloga za delitev premičnih stvari in odločilo, da udeleženca plačati stroške postopka v znesku 9.000,00 SIT v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Zoper takšno odločitev sta udeleženca vložila pravočasni pritožbi. Predlagateljica uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb Zakona o nepravdnem postopku in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 122. čl. Zakona o nepravdnem postopku z odločitvijo, da se razdelitev skupnega premoženja strank opravi s prodajo delavnice. V skladu z omenjenim določilom bi si sodišče moralo prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Delitev s prodajo se uporablja subsidiarno, v konkretnem primeru pa ne obstaja nobena ovira za delitev delavnice po fizičnih delih. Sodišče prve stopnje tudi ni navedlo, zakaj fizična delitev ne bi bila mogoča. Po mnenju pritožnice je sporna tudi določitev lastninskih deležev udeležencev. Ne drži, da naj bi v predlogu navedla, da je njen delež na skupnem premoženju 1/10, delež nasprotnega udeleženca pa 9/10. Njen delež znaša vsaj 1/2, saj je z dodatnimi vlaganji bistveno povečala svoj delež na skupnem premoženju. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj v ponovljenem postopku ugotovi višino lastninskih deležev strank ter opravi razdelitev skupnega premožanja po fizičnih delih. Nasprotni udeleženc s protožbo uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in v nasprotju s pravili o delitvi skupnega premoženja oziroma solastne stvari ter v nasprotju z načelom, da si mora sodišče v postopku prizadevati, da se pravica in pravni interesi udeležencev ugotovijo in zavarujejo. Navedel je še, da predlagateljica med postopkom ni nikoli opredelila nobene nepremičnine, ki naj bi bila predmet skupnega premoženja. Navedba "delavnica na naslovu Š. 79, Obrt ... ključavničarstvo, s celotno opremo in ključavničarskimi stroji" ne opredeljuje nepremičnine. Na omenjenem naslovu nasprotni udeleženec tudi nikoli ni imel nepremičnin, ampak le na naslovu Š. 74. Zato nikoli ni štel, da je predmet razdružitve tudi kakšna njegova nepremičnina, ampak le oprema bivše delavnice. Sodišče od predlagateljice nikoli ni zahtevalo, da navede zemljiškoknjižnje podatke o nepremičnini. V izreku sklepa je predmet delitve opredeljen tako, da ga ne bi bilo mogoče prodati. Sodišče mu tudi neopravičeno očita, da se ni udeleževal postopka in da zato ni moglo upoštevati njegovih interesov. Postopka se je udeleževal in sicer po svojem pooblaščencu. Sodišče prve stopnje je sklepa o cenitvi delavnice izdalo preuranjeno, saj ni imelo dovolj podatkov, da bi jo natančno opredelilo. Napačno so bila uporabljena tudi pravila o delitvi skupnega premoženja oziroma solastne stvari. Kakšno je stališče nasprotnega udeleženca do civilne delitve, bi se lahko sodišče prepričalo brez njegovega zaslišanja. Mnenje bi lahko dobilo od pooblaščenca, ki se je udeleževal narokov. Z okoliščino, da nasprotni udeleženec v objektu opravlja dejavnost in glede na to, da njegov delež znaša 9/10, je njegov upravičen interes izkazan, ne da bi ga moral še posebej izraziti. Sodišče bi moralo opraviti fizično delitev skladno s 3. odst. 122. čl. ZNP. Sodišče prve stopnje naj od predlagateljice najprej zahteva, da natančno opredeli premoženje, ki naj bi bilo predmet delitve. Ko bo to nedvoumno ugotovljeno, se bo tudi nasprotni udeleženec lahko izjasnil o načinu delitve. Pritožbi sta utemeljeni. Postopek za delitev skupnega premoženja je predlagalen. Po določilu 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je obvezna vsebina predloga opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokazi za te navedbe ter drugi podatki, ki jih mora imeti vsaka vloga. To pomeni, da predlagatelj ni dolžan postaviti konkretnega predloga, kako naj sodišče odloči o razmerju oziroma stanju, če pa ga že postavi, sodišče nanj ni vezano. Sodišče je tako vezano na predlog glede opisa razmerja oziroma stanja (v konkretnem primeru: solastno premoženje, predmet delitve, velikost deležev). Vezano pa je seveda tudi na pravna pravila konkretnega nepravdnega postopka, s katerimi se ureja določeno razmerje oziroma stanje (v konkretnem primeru določila trinajstega poglavja, ki urejajo postopek za delitev stvari in skupnega premoženja). Navedena določila ZNP postavljajo v ospredje kot najbolj ustrezen kriterij delitve upravičen interes in potrebe posameznega solastnika oziroma skupnega lastnika do določenega dela stvari oziroma do posameznih stvari (1. odstavek 122. člena in 2. odstavek 128. člena ZNP). Pri tem ZNP izrecno poudarja, da si mora sodišče prizadevati za realizacijo fizične delitve stvari po upravičenem interesu. V skladu s tem načelom lahko sodišče tudi določi, da eden od solastnikov dobi celotno stvar v izključno last, pri čemer poleg okoliščin konkretnega primera upošteva predvsem tudi velikost solastninskega deleža, drugemu solastniku pa izplača vrednost njegovega deleža. Po drugi strani pride civilna delitev oziroma prodaja stvari v poštev le, če fizična delitev ni mogoča. Kdaj fizična delitev ni mogoča, je določeno v 1. odstavku 123. člena ZNP, in sicer, če bi z njo prišlo do znatnih sprememb stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti. Gre torej za obstoj objektivnih okoliščin v zvezi s samo stvarjo, zaradi katerih fizična delitev ni mogoča. Glede na procesno in materialnopravno podlago odločanju v tej zadevi, ki je opredeljena v gornjih odstavkih, se pritožbena graja obeh udeležencev, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določil 122. in 123. člena ZNP, izkaže kot upravičena. Predvsem sodišče prve stopnje na navaja objektivnih okoliščin, ki bi pogojevale delitev s prodajo. Subjektivne okoliščine, torej tiste na strani udeležencev in katere je sodišče prve stopnje očitno vzelo za podlago svoje odločitve (neaktivnost udeležencev), ne morejo pogojevati odločitve, da se delitev opravi s prodajo stvari, tudi zato, ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi si sodišče prizadevalo za opravo fizične delitve, kot mu to nalaga citirano določilo 122. člena ZNP. Predvsem pa bi moralo sodišče prve stopnje (skupaj s strankami) razčistiti, kaj je predmet delitve, saj je nespornost predmeta delitve nujna predpostavka (2. odstavek 118. člena ZNP) za odločanje o njegovi delitvi (druga predpostavka - velikost solastnih deležev ne more biti več sporna, saj je bilo to vprašanje pravnomočno rešeno v pravdi pod opr. št. I P 659/83, zato je treba šteti za brezpredmetne pritožbene trditve predlagateljice, kolikor se spušča v presojo solastnih deležev udeležencev). Pri tem je treba še opozoriti na opravičenost pritožbenega očitka nasprotnega udeleženca o pomanjkljivosti predlagateljičinega predloga, ker nepremičnine ni opredelila z zemljiškoknjižnimi podatki (2. odstavek 119. člena ZNP). V postopku za delitev stvari in skupnega premoženja ima zemljiškoknjižni izpisek značaj obligatorne priloge. Če udeleženec hkrati s predlogom za razdružitev skupnosti ne predloži tudi zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino ima nepravdno sodišče pooblastilo, da mu naloži, da to v določenem roku stori. Če ne ravna po tem nalogu, sodišče v skladu z določilom 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP, predlog zavrže (načelno pravno mnenje, občna seja VS RS, Poročilo VS RS št. 1/84). Iz navedenih razlogov je bilo treba ugoditi pritožbama, razveljaviti izpodbijani sklep in vrniti zadevo v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP)