Up-214/98

24. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 24. 3. 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1384/97-3 z dne 7. 4. 1998 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 120/95 z dne 13. 6. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Okrajno sodišče v Mariboru je ustavni pritožnici kot toženki v pravdi naložilo plačilo tolarske protivrednosti 3 580 ATS kot odškodnino za škodo, ki jo je pritožničin mladoletni otrok povzročil s kolesom v prometni nesreči. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo ustavne pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožnice sta sodišči s tem, ko sta ji naložili plačilo odškodnine, ki jo je povzročil njen mladoletni otrok, nepravilno uporabili materialno pravo in ji kršili pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravico iz 6. člena EKČP (Uradni list RS, št. 33/94, Mednarodne pogodbe, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) in 1. člen Prvega protokola k EKČP (Uradni list RS, št. 33/94, Mednarodne pogodbe, št. 7/94).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanim sklepom kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sklepe ni uspel, še ne pomeni kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravice iz 6. člena EKČP in 1. člena Prvega protokola k EKČP. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

3.Na splošno je pravica do enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov zagotavlja s pomočjo pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse, ali pa jo je mogoče označiti za arbitrarno (torej brez razumnih razlogov). Vendar izpodbijanima sodbama takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati.

4.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana dr. Dragica Wedam-Lukić in Franc Testen. Predsednik senata

dr. Lojze Ude