Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za oprostitev plačila sodne takse z dne 11. 11. 2014 zavrnilo. V točki II izreka je odločilo, da se tožnici odloži plačilo sodnih taks do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka.
2. Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. V pritožbi, ki jo je vložila sama, brez pomoči kvalificiranega pooblaščenca, poudarja, da iz njene vloge za oprostitev plačila sodne takse in prilog izhaja, da podjetje z negativnim kapitalom (-171.658,00 EUR) in brez možnosti ustvarjanja dohodka, ni zmožno plačati sodne takse, ne sedaj in ne v prihodnje. Nepremičnine, ki jih podjetje poseduje, so zarubljene in „od njih ni mogoče pričakovati dohodka“. Tožena stranka (v nadaljevanju toženca) je tista, ki je tožnici povzročila takšno stanje. Če sodišče tožnice ne bo oprostilo plačila sodne takse, ji bo na ta način odvzelo pravno varstvo, v posledici tega pa bodo kršene njene pravice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je izpodbijana odločitev glede na ugotovljene dejanske okoliščine zadeve materialnopravno pravilna.
5. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Popolna oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe po zakonu ni dopustna. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).
6. Tožnica v pritožbi, kot že v predlogu, (ponovno) poudarja, da kot pravna osebe z negativnim kapitalom ni zmožna ustvarjati dohodka, nepremičnine, ki jih ima, pa so zarubljene in od njih ni mogoče pričakovati dohodka.
7. Takšni pritožbeni ugovori, glede na to, da mora stranka tudi v postopka odločanja o taksni oprostitvi zadostiti tako trditvenemu kot dokaznemu bremenu, niso utemeljeni.
8. Tudi sodišče druge stopnje je mnenja, da (že) zaradi premoženjskega stanja tožnice (iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013 izhaja, da ima opredmetena osnovna sredstva v znesku 333.993,00 EUR), predvsem pa zaradi dejstva, da je tožnica le zatrjevala, ni pa izkazala, da je premoženje, očitno gre za nepremičnine, v celoti obremenjeno s pravicami tretjih in ga za pridobitev denarnih sredstev ne bo mogoče vnovčiti, ni razlogov za oprostitev, temveč zgolj za odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka predmetnega pravdnega postopka. Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
9. Glede na obrazloženo ostali pritožbeni ugovori (da tožnica kot pravna osebe z negativnim kapitalom ni zmožna ustvarjati dohodka) niso odločilni. Je pa seveda drugo vprašanje, ali je tožnica sploh še sposobna poslovati oziroma, ali še sploh posluje (iz evidence TRR ni razvidno, da bi imela odprt TRR pri kateri od finančnih institucij), ali pa je glede na kazalce iz bilance in izkaza poslovnega izida pri njej (že) prišlo do stanja insolventnosti, kar pa ne neposredno ne vpliva na obveznost plačila sodne takse.
10. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).