Jedro

Dejstvo, da je Urad Republike Slovenije za zdravila švedsko grenčico po svoji klasifikaciji označil kot zdravilo skupine C, ne more vplivati na odločitev v carinskem postopku, v katerem se uporabljajo carinski predpisi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Carinarnice A z dne 3. 6. 1997, s katero je bilo (pri)tožniku naloženo plačilo pravilne višine carinskega dolga zaradi nepravilne uvrstitve blaga po nomenklaturi Carinske tarife. Tožnik je z uvozno carinsko deklaracijo (UCD) Carinske izpostave Terminal A z dne 22. 4. 1997 prijavil za uvozno carinjenje 5292 kosov zdravil za prodajo na drobno (švedske grenčice) iz tarifne oznake 3004 90190 kombinirane nomenklature Carinske tarife (v nadaljevanju KNCT). Carinski organ se je odločil za preverjanje deklaracije po določbi 52. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95, v nadaljevanju CZ) in pri pregledu dokumentov, ki so spremljali deklaracijo ugotovil, da je glede na določbe 25. člena Pravilnika o uporabi listin v carinskem postopku (Uradni list RS, št. 56/95, 76/95 in 68/96, v nadaljevanju pravilnik) opis blaga v polju 31 enotne carinske listine (ECL) kot "grenčica" nepopoln, ker ne omogoča pravilne uvrstitve blaga v nomenklaturo carinske tarife, zato je zahteval od deklaranta, da opis dopolni in predloži tudi izvozno carinsko deklaracijo države izvoznice. Po dopolnitvi opisa blaga kot "zdravilo za prodajo na drobno - švedska grenčica" in dostavi fotokopije avstrijske izvozne deklaracije z dne 21. 4. 1997, v kateri je blago z nazivom "Original Schwedenbitter" uvrščeno v carinsko tarifno številko 2208, je carinski organ opravil preverjanje carinske deklaracije še s pregledom blaga ter v zapisniku z dne 2. 6. 1997 ugotovil, da navedbe glede tarifne oznake in vrste blaga ne ustrezajo dejanskemu stanju blaga in da se blago po nomenklaturi Carinske tarife pravilno uvršča v tarifno oznako 2208 90 690 KNCT (nedenaturiran etanol, z vsebnostjo manj kot 80 vol. %; destilati, likerji in druge alkoholne pijače; drugo: druge alkoholne pijače) s 25 % preferencialno carinsko stopnjo. V pojasnilu svoje odločitve se je skliceval na potrdilo Carinske uprave Republike Slovenije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife z dne 8. 5. 1997, v katerem je blago s trgovskim imenom "Original Grosser Schwedenbitter" kot 40 % alkoholna pijača z ekstraktom 27 zdravilnih rastlin uvrščeno v tarifno oznako 2208 90 690 KNCT v skladu s sklepom Svetovne carinske organizacije (WCO) na rednem zasedanju novembra 1994, o katerem je ista uprava obvestila vse carinarnice s Pojasnilom št. 17/96. Carinarnica A je potrdila ugotovitve pregleda blaga glede drugačne tarifne številke in opisa blaga in posledično višje carinske stopnje ter (pri)tožniku naložila plačilo carinskega dolga v višini 528.947,00 SIT. Po mnenju tožene stranke je Carinarnica A ravnala pravilno in na zakonu utemeljeno, ko je izdala izpodbijano odločbo. Po določbi 10. člena CZ se plačuje carina v primerih, ki so predvideni s tem zakonom po stopnjah, ki so določene v carinski tarifi, če ni s tem zakonom določeno drugače. Carinsko tarifo določa poseben zakon, in sicer Zakon o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95, v nadaljevanju ZCT) in Uredba o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifo (Uradni list RS, št. 72/96-p.b.). ZCT v 1. členu določa pravila za uporabo carinske tarife pri uvozu blaga na carinsko območje Republike Slovenije. V 9. členu tega zakona je predpisano, da temelji carinska tarifa na nomenklaturi blaga, ki hkrati zadovoljuje zahteve carinske politike in zunanjetrgovinske statistike in je v nadaljevanju imenovana "kombinirana nomenklatura" carinske tarife. "Temeljna pravila", s katerimi so določena načela za uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo, so objavljena v uvodu Carinske tarife, ki je sestavni del ZCT. Prvo temeljno pravilo določa, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju. Zaradi pravnih razlogov pa poteka uvrščanje po poimenovanju tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom in poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk in opomb. V 30. poglavje CT se uvrščajo "farmacevtski proizvodi", med njimi tudi določena zdravila, vendar pa po 1. opombi pod točko(a) v to poglavje ne spadajo: hrana in pijača (kot so dietetična in diabetična hrana ali hrana za krepitev, dodatki za hrano, tonične pijače in mineralne vode), - IV. Oddelek. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi pojasnjuje, da potrdilo, ki ga je izdal Urad Republike Slovenije za zdravila, da ima sporno blago dovoljenje za promet zdravil v Republiki Sloveniji, in sklep Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil, da je na podlagi analize švedska grenčica registrirana kot zdravilo iz skupine C, na katera opira (pri)tožnik svojo trditev, da se obravnavano blago uvršča tudi po nomenklaturi Carinske tarife kot zdravilo, na pravilnost in zakonitost odločitve v izpodbijani odločbi nima nobenega vpliva, saj so pristojnosti glede uvrščanja nekega blaga s strani Urada RS za zdravila na podlagi Zakona o zdravilih in s strani carinskih organov na podlagi CZ in v skladu z ZCT popolnoma različne in uporabljata za uvrščanje različne klasifikacije, kriterije, pravila oziroma načela. Zaradi tega pritožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na točko (e) v 1. opombi k 22. poglavju CT, ki izključuje iz tega poglavja zdravila iz tarifnih številk 3003 ali 3004, saj gre za 40 % alkoholno pijačo z ekstraktom 27 zdravilnih rastlin iz IV. Oddelka CT, ki se po pravilih za uporabo CT uvršča v tarifno oznako 2208 90 690. Svetovna carinska organizacija (WCO) je že leta 1994 z glasovanjem sprejela sklep, da se sporno blago uvršča v tarifno oznako 2208.90, o čemer je Carinska uprava Republike Slovenije obvestila vse carinarnice s pojasnilom št. 17 z dne 31. 9. 1996, in kateremu se v pritožbi tudi oporeka. Res je, da sklepi WCO nimajo zakonske moči, vendar je obveza vseh držav, ki so podpisale Konvencijo "harmoniziranega sistema razvrščanja blaga", med njimi tudi naša država, da upoštevajo njena priporočila, ki imajo edini namen enotno uvrščanje blaga na nivoju svetovne trgovine. Da je temu tudi v praksi tako, dokazuje tudi fotokopija avstrijske izvozne carinske deklaracije za zadevno blago, ki jo je na poziv carinarnice predložil sam pritožnik, v kateri so tudi avstrijski carinski organi blago s trgovskim nazivom "Original Schwedenbitter" uvrstili v carinsko tarifno oznako 2208. Tudi Carinski laboratorij je že leta 1995 opravil analizo švedske grenčice z istim trgovskim imenom in istega proizvajalca ter o rezultatih izdal strokovni mnenji št. R-00385/95-JE in R-00386/95-JE, s katerima je omenjeni artikel uvrstil v tarifno številko 2208 90. Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh razlogov po 25. členu Zakona o upravnem sporu. Navaja, da ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku in možnost, da se izjavi o relevantnih dejstvih, ki so pomembna za odločbo in da ni prejela zapisnika o naknadnem preverjanju carinske deklaracije, na katerega se sklicujeta prva in drugostopenjska odločba. Ker gre za spor o tem, kam se uvršča blago - švedska grenčica, se tožeča stranka sklicuje na Ministrstvo za zdravstvo oziroma Urad Republike Slovenije za zdravila, ki je že leta 1997 izdal potrdilo, da gre za zdravilo skupine C. Po mnenju tožeče stranke je torej o spornem vprašanju odločal edini pristojni in usposobljeni organ, preden je Carinska uprava zavzela svoje stališče. Carinski organ oziroma njen uslužbenec tudi ne more po svoje tolmačiti posameznih določil. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi povzela stališče iz prvostopne odločbe in pri tem ignorira slovensko pozitivno zakonodajo in se sklicuje na priporočila oziroma sklepe WCO in Evropski carinski zakon. Švedska grenčica je zdravilo in ker sestoji iz pomešanih proizvodov za terapevtsko in profilaktično uporabo in je pripravljena v pakiranjih za prodajo na drobno, sodi pod tarifno oznako 3004 90 190. Sklicevanje tožene stranke na nezavezujoče pravne vire pa tudi na dejstvo, da je proizvajalec švedsko grenčico v avstrijski izvozni deklaraciji prijavil v tarifni razred alkohol, v resnici sploh ni relevantno. Je pa ostalo neupoštevano dejstvo, da proizvajalec v svoji državi še nima proizvoda registriranega kot zdravilo, v nasprotju z našo državo, kjer se le-ta uporablja izključno kot zdravilo. Po mnenju tožeče stranke je v obravnavani zadevi lahko pristojen le en organ, ki lahko določi naravo švedske grenčice, to je Ministrstvo za zdravstvo, ki pa je že reklo, da gre za zdravilo. Sklepno tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter s sodbo odloči o stvari oziroma zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek in odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife. Odločba prve stopnje je bila izdana na podlagi 154. člena CZ, ki dovoljuje naknaden obračun carinskega dolga, če carinski organ izve, da je obračunani znesek carinskega dolga nižji, kot je to določeno s CZ. V postopku preverjanja carinske deklaracije po 52. členu CZ je carinski organ namreč ugotovil, da gre za nepravilno prijavo vrste blaga in tarifne številke v postavki 01, o čemer je bil sestavljen zapisnik (dne 2.6.1997). Tožnik je bil že iz strokovnega mnenja Carinske uprave Republike Slovenije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife št. 91/1997 (v upravnih spisih), ki je bilo izdano njemu, z začetkom veljavnosti 8. 5. 1997, seznanjen, da se sporno blago uvršča v nomenklaturo CT 2208 90 690. Tožnik v tožbi navaja, da ni bil seznanjen z ugotovitvami preverjanja carinske deklaracije. Po presoji sodišča ne gre za takšno kršitev, ki bi bistveno vplivala na odločitev o stvari, glede na to, da je bil tožnik že seznanjen o lastnostih spornega blaga (ki niso sporne) in o uvrstitvi blaga v Carinsko tarifo. Sporno je torej vprašanje uvrstitve blaga v Carinsko tarifo, kar pa je pravno vprašanje. Tudi po presoji sodišča dejstvo, da je Urad Republike Slovenije za zdravila švedsko grenčico po svoji klasifikaciji označil kot zdravilo skupine C, ne more vplivati na odločitev v carinskem postopku, v katerem se uporabljajo carinski predpisi. Klasifikacija uvrščanja blaga pri Uradu Republike Slovenije za zdravila na podlagi Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 9/96, 19/96) in pri Carinski upravi na podlagi carinskih predpisov sta različni in uporabljata za uvrščanje različne kriterije. Po presoji sodišča je uvrstitev švedske grenčice v tarifno oznako 2208 90 690 KNCT na podlagi izključno carinskih predpisov (CZ, ZCT, Uredbe o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifi) pravilna in zakonita. Potrdilo ali mnenje drugega organa, izdanega na podlagi drugega predpisa, v konkretnem primeru Zakona o zdravilih, ne more po mnenju sodišča prejudicirati odločitve Carinske uprave in zanjo ne more biti zavezujoče, saj tega niti CZ niti drug predpis s področja carinske zakonodaje ne določa. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da si je Carinska uprava lastila pristojnost odločanja o tem ali je neka snov zdravilo ali ne, kar naj bi bila pristojnost Ministrstva za zdravstvo oziroma Urada Republike Slovenije za zdravila. Carinski organ je na podlagi carinskih prepisov in z uporabo temeljnih pravil uporabil KNCT in z uporabo tam določenih kriterijev uvrstil sporno blago v tarifno oznako.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), zavrnilo.