Jedro

Določbo 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je možno izvajati le v povezavi s 3. odstavkom 63. člena ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.3.2002, s katero je le-ta ugodila pritožbi Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, Oddelka v M. in odpravila odločbo Upravne enote L. z dne 1.6.1999, ter zadevo vrnila temu organu v ponovni postopek in odločanje. Prvostopni upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil predlog Državnega pravobranilca Republike Slovenije, Oddelka v M., za obnovo postopka denacionalizacije premoženja, podržavljenega V.B. in J.B., roj. S., končanega s pravnomočno delno odločbo Upravne enote L. z dne 26.7.1995. V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da je državno pravobranilstvo predlagalo obnovo postopka iz razlogov po 2. in 4. točki 1. odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98) ker upravni organ zaradi napačne uporabe materialnega prava pri reševanju predhodnega vprašanja za oba upravičenca ni ugotovil vseh pravno pomembnih dejstev in je izdal nepravilni pozitivni ugotovitveni odločbi o državljanstvu, v posledici česar pa je bila izdana nepravilna odločba o denacionalizaciji. Vezanost denacionalizacijskega organa na odločbo o ugotovitvi državljanstva ni razlog za neuporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B. Določba 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B kot razlog za obnovo pravnomočno končanega denacionalizacijskega postopka določa tudi nepravilno izdano ugotovitveno odločbo o državljanstvu. Denacionalizacijski organ, kolikor so podani pogoji, dovoli obnovo postopka denacionalizacije in nato v smislu 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ponovno zahteva ugotovitev državljanstva pri upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve. Tožena stranka je prvostopno odločbo, ki temelji na drugačni razlagi 23. člena ZDen-B, po presoji prvostopnega sodišča pravilno odpravila. Ker je odločanje organa v denacionalizacijskem postopku odvisno od rešitve, sprejete pri organu, ki odloča v postopku ugotavljanja državljanstva, bo ob uporabi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen šele uvedba obnove denacionalizacijskega postopka naložila organu, ki je o njej odločal, dolžnost in upravičenost predlagati obnovo postopka ugotavljanja državljanstva v obsegu in glede dejstev in okoliščin, ki jih predlagatelj obnove navaja.

Tožnica v pritožbi izpodbija sodbo prvostopnega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitve določb postopka.

Smiselno ponovi tožbene navedbe in meni, da razlog za obnovo postopka ne obstaja. Po njenem mnenju ni razlog za obnovo postopka, ker naj bi bila nepravilno izdana ugotovitvena odločba o državljanstvu. Navaja, da se je glede članstva v Kulturbundu v tožbi sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-6/93, o kateri v razlogih sodbe ni niti besede. Zato sodbe prvostopnega sodišča ni mogoče preizkusiti.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Prvostopno sodišče je za svojo odločitev navedlo tudi utemeljene razloge. ZDen-B je v 1. odstavku 23. člena določil posebne razloge, po katerih je ne glede na roke, določene z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, dopustno začeti postopek obnove zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije, zoper katero ni več možno vložiti izrednih pravnih sredstev po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, v roku šest mesecev po uveljavitvi zakona. Med drugim je dopustno začeti obnovo tudi, če je bila nepravilno izdana pozitivna ugotovitvena odločba o državljanstvu (4. točka 1. odstavka) Namen zakonodajalca s sprejemom te določbe je bil, da se ne glede na določbe ZUP/86 v obnovljenem postopku odpravijo določene nezakonitosti, ki so jih zagrešili upravni organi v zvezi z izdajanjem pozitivnih odločb o državljanstvu.

V obravnavanem primeru sta prvostopno sodišče in pred njim tožena stranka, glede na podatke in listine v upravnih spisih, pravilno uporabilo določbe ZDen in ZDen-B, na katere se sklicujeta. Določbe 4. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B je možno tudi po presoji pritožbenega sodišča izvajati le v povezavi s 3. odstavkom 63. člena ZDen in sicer tako, da organ, ki odloča o denacionalizaciji, na podlagi pravočasnega predloga pooblaščenega predlagatelja obnove denacionalizacijskega postopka ali po uradni dolžnosti, uvede obnovo denacionalizacijskega postopka in po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi obnove na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDen zahteva od organa za notranje zadeve, da na novo ugotovi državljanstvo prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja oziroma njegovega pravnega naslednika. Kot posledica izredne obnove postopka denacionalizacije po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B, ki pa za samo ponovno ugotavljanje državljanstva nima posebnih določb, bo torej organ za notranje zadeve na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDen ponovno ugotavlja državljanstvo.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati pritožbene navedbe. Že prvostopno sodišče je tožnici pravilno pojasnilo, da glede na zakonsko dikcijo za uvedbo postopka obnove denacionalizacije po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen-B zadošča vsaka okoliščina, ki bi ob pravilni uporabi materialnega prava pripeljala do drugačne odločitve o državljanstvu, ne glede na to, ali je bila znana že v času odločanja o državljanstvu. Sicer pa bo tožnica lahko v obnovljenem upravnem postopku uveljavljala vse svoje pravice in imela na razpolago vsa dokazna sredstva.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.