Jedro

Za odločitev o predlogu za začasno odredbo je stvarno pristojno okrajno sodišče, čeprav sta stranki pravni osebi in bi pravdni postopek, če bi bil začet, tekel po pravilih o gospodarskih sporih.

V sporu o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem v takem primeru odloča višje sodišče, če sta obe sodišči z njegovega območja.

Izrek

Okrajno sodišče v A je pristojno za odločanje v tej zadevi.

Obrazložitev

Upnik je pri Okrajnem sodišču v A vložil predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in hrambo dolžnikovih premičnih stvari. Navedel je, da je pri istem sodišču tudi že vložil izvršilni predlog za izterjavo same terjatve.

Okrajno sodišče v A se je s pravnomočnim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v B. To odločitev je obrazložilo s tem, da gre za spor med dvema pravnima osebama, torej za gospodarski spor.

Okrožno sodišče v B je po prejemu spisa izdalo sklep in z njim odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da bo o sporu o pristojnosti odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

V razlogih sklepa je navedlo, da so zadeve zavarovanja terjatev izenačene z izvršilnimi zadevami, za katere so pristojna okrajna sodišča. Ureja jih namreč isti zakon. Zato je za odločanje v tej zadevi pristojno sodišče, ki je Okrožnemu sodišču v B odstopilo zadevo. V sporu o pristojnosti med rednimi sodišči razne vrste pa po 2. odst. 23. člena ZPP odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z dopisom odstopilo spis Višjemu sodišču v Ljubljani, ki je po določbi 2. točke 104. člena Zakona o sodiščih pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem s svojega območja.

Stvarna pristojnost sodišč v Republiki Sloveniji je urejena predvsem v Zakonu o sodiščih. Po določbi 4. podtočke II. točke 99. člena tega zakona so za odločanje v izvršilnih zadevah in za opravljanje izvršbe pristojna okrajna sodišča. Postopek za zavarovanje po 244. členu in naslednjih ZIP spada med izvršilne zadeve, saj je urejen z Zakonom o izvršilnem postopku, ki v 244. členu določa, da se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, kolikor ni v nadaljnjih določbah zakona drugače določeno. Zato se navedena določba Zakona o sodiščih nanaša tudi na postopke zavarovanja, ne pa le na same izvršilne postopke.

Za odločitev o pristojnosti za odločanje o začasnih odredbah pa je treba uporabiti tudi določbe 262. člena ZIP. Ta člen ima sicer naslov "Krajevna pristojnost", vendar ne more biti dvoma, da v 2. odst. ureja tudi stvarno pristojnost sodišč. V 1. odst. namreč predpisuje, da je v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za začasno odredbo in za samo začasno odredbo krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. V 2. odst. pa je nato določeno, da je v primeru, ko je kakšen tak postopek uveden, za to odločitev pristojno (ne "krajevno pristojno") sodišče, pred katerim je uveden postopek.

Iz navedenih določb Zakona o sodiščih in Zakona o izvršilnem postopku torej sledi, da je v primeru, ko je predlagana začasna odredba, ni pa uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek za uveljavitev terjatve, ki naj bi bila zavarovana z začasno odredbo, za odločanje o njej stvarno pristojno okrajno sodišče. Če je predlagana začasna odredba za zavarovanje upnikove denarne terjatve s prepovedjo dolžniku, da ne sme razpolagati s premičnimi stvarmi, in hrambo teh stvari, je za odločitev o njej krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, na katerega območju so stvari (69. člen v zvezi z 244. členom ZIP). To sodišče je po podatkih v spisu, ki so bistveni za odločitev (glej 2. odst. 15. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP), Okrajno sodišče v A. Po trditvah v predlogu za začasno odredbo je upnik tudi že začel sodni izvršilni postopek za uveljavitev svoje terjatve pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v A (to je glede na to, da gre za izvršilni postopek, tudi zelo verjetno, saj je za tak postopek vedno stvarno pristojno okrajno sodišče, ne glede na to, ali so stranke fizične ali pravne osebe). Zato je tudi glede na to okoliščino podana stvarna in krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v A. Okrožno sodišče v B je tako utemeljeno sprožilo spor o pristojnosti (čeprav ni ravnalo pravilno, ko se je s sklepom izreklo za nepristojno - glej določbo 1. odst. 22. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Upoštevaje vse navedene razloge je višje sodišče kot pristojno sodišče za odločanje v sporu o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem (kot rednima sodiščema iste in ne različne vrste, kot je napačno menilo Okrožno sodišče v B) odločilo, da je za odločanje o predlogu za začasno odredbo v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v A.