Jedro

V obravnavani situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici: Pravica do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave) in Pravica do podjetništva (iz 74. člena Ustave), je treba upoštevati, da je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke 3. odstavka 64. člena ZPre-1, sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu.

V obravnavani zadevi tožnice, za katere je bilo s prepovedano odločbo ugotovljeno, da „delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi“, nosijo breme izpodbijanja (tudi ugotavljanja ničnosti) in dokazovanja, posledično pa tudi izpolnjevanja pogojev za zadržanje izvrševanja odločbe Agencije (po 2. odstavku 32. člena ZUS-1) oziroma za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje (po 3. odstavku 32. člena ZUS-1).

Sodišče sme v izjemnih primerih izdati takšno začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitni razveljavitvi začasne odredbe) ne bi več mogla storiti. Vzpostavitev pravnega stanja izpred skupščine ciljne družbe, ki ga je (kot nezakonitega) odpravila z izpodbijano odločbo, namreč po opravljeni skupščini ne bi imela več nobenega smisla.

Izrek

1. Zahteva pete tožnice se z a v r ž e. 2. Zahteva prve do četrte tožnice se z a v r n e. 3. Tožnice same krijejo stroške tega postopka.

Obrazložitev

Postopek opravljanja nadzora nad izvajanjem Zakona o prevzemih (ZPre-1)

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev (Agencija) je v postopku opravljanja nadzora nad izvajanjem ZPre-1 po uradni dolžnosti (v senatu) z uvodoma navedeno odločbo (priloga A8) ugotovila, da tožnice na dan izdaje te odločbe »delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi A., holdinška družba, d.d., K. (1. točka izreka). Zato je tožnicam »prepovedala uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi« (2. točka izreka); A., holdinška družba, d.d., K. (ciljni družbi) pa »uresničitev glasovalnih pravic« tožnic (3. točka izreka), oboje dokler »ena ali nekatere od njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe A., holdinška družba, d.d., v skladu s tem zakonom ali dokler ne odtujijo vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali nekatere izmed njih«. Hkrati je tožnicam naložilo solidarno plačilo takse za izdano odločbo (4. točka izreka).

Postopek sodnega varstva

(2) Tožeča stranka je s tožbo v upravnem sporu zahtevala, da Vrhovno sodišče odpravi odločbo Agencije.

Odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oziroma izdaja začasne odredbe

(3) Ker naj bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda, je tožeča stranka zahtevala odložitev njene izvršitve do pravnomočne odločitve Vrhovnega sodišča (o tožbi). Podredno pa je zahtevala izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se do pravnomočnosti odločitve o zakonitosti izpodbijane odločbe sporno razmerje (začasno) uredilo tako, da bi se prvi do četrti tožnici dovolilo oddati glasove na skupščinah ciljne družbe in da bi se ciljni družbi ob ugotavljanju rezultata glasovanja dovolilo upoštevati oddane glasove tožnic.

Peta tožnica

(4) Ker se izpodbijana odločba ne nanaša na peto tožnico, ta nima pravnega interesa za vloženo zahtevo. Za peto tožnico je Agencija sicer ugotovila, da je delovala usklajeno z ostalimi tožnicami, vendar pa ji ni prepovedala uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi, niti ni ciljni družbi prepovedala uresničitev njenih glasovalnih pravic.

(5) Zato je Vrhovno sodišče zahtevo pete tožnice po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)) zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) – 1. točka izreka.

Prva do četrta tožnica Razlogi za zavrnitev predloga za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe

(6) Sodišče lahko na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda (prvi stavek drugega odstavka 32. člena Zakona o ZUS-1).

(7) B. d.d., L. (delničar ciljne družbe) je ciljni družbi predlagal razširitev dnevnega reda skupščine dne 28. 8. 2008. Med drugim je predlagal »razdelitev bilančnega dobička med delničarje v bistveno večjem obsegu kot po predlogu uprave in nadzornega sveta« (drugi odstavek III.1. točke na 4. strani obravnavane zahteve) ciljne družbe. Če bo morda ta predlog, za katerega tožnice ocenjujejo, da naj bi bil »za (ciljno) družbo škodljiv« (tretji odstavek III.1. točke na 4. strani obravnavane zahteve), na skupščini izglasovan, ga bodo tožnice lahko izpodbijale v skladu s tretjim odstavkom 395. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Če bo izpodbijanje uspešno, skupščinski sklep ne bo imel nobenih pravnih posledic (398. člen ZGD-1). Če bo bilo na njegovi podlagi kaj izpolnjeno, bo to treba vrniti. Če to ne bi bilo mogoče, bo treba dati ustrezno denarno nadomestilo (96. člen Obligacijskega zakonika (OZ)). Te trditve tožeče stranke torej ne nudijo opore za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost nastanka težko popravljive škode.

(8) B. d.d., L. (delničar ciljne družbe) je ciljni družbi predlagal razširitev dnevnega reda skupščine dne 28. 8. 2008. Med drugim je predlagal tudi »odpoklic dodatnih dveh članov nadzornega sveta in imenovanje skupno treh novih članov nadzornega sveta, vseh treh po svojem predlogu« (drugi odstavek III.1. točke na 4. strani obravnavane zahteve). Če bo morda ta predlog, za katerega tožnice ocenjujejo, da naj ne bi bil utemeljen, ker naj bi sedanji nadzorni svet ciljne družbe ustrezno nadzoroval posle družbe, poleg tega pa naj bi omogočal, da »B. pridobi aktivni nadzor nad vodenjem A.« (šesti odstavek III.1.b. točke na 7. strani obravnavane zahteve) oziroma da »izkoristi trenutni položaj obvladujočega delničarja« (šesti odstavek III.1.b. točke na 7. strani obravnavane zahteve), na skupščini izglasovan, bodo tožnice lahko uveljavljale njegovo ničnost pod pogoji iz 390. ali 392. člena ZGD-1. Če bodo pri tem uspešne, volitve ne bodo imele nobenih pravnih posledic (394. člen ZGD-1).

(9) Poleg tega naj bi bil tudi zgornji predlog po oceni tožnic »za (ciljno) družbo škodljiv« (tretji odstavek III.1. točke na 4. strani obravnavane zahteve), ker naj bi »B. z uveljavitvijo svojih predlogov in s svojim ravnanjem lahko v svojo korist bistveno znižal vrednost naložbe tožečih strank in drugih delničarjev v delnice A.« (tretji odstavek III.1. točke na 4. strani obravnavane zahteve) oziroma naj bi ciljna družba sredstva »po predlogu B. nepovratno razdelila med delničarje« (tretji odstavek III.2. točke na 9. strani obravnavane zahteve). Vendar pa zatrjevanje takšnih, hipotetičnih, bodočih ravnanj B. (med drugim »spremembe poslovnega načrta in zmanjšanja razpoložljivih sredstev« (drugi odstavek III.1.d. točke na 8. strani obravnavane zahteve)) ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic.

(10) »Glede na to da sta na dnevnem redu skupščine A. tako odločanje o razdelitvi dobička kot o razrešitvi in imenovanju članov nadzornega sveta, lahko delničarji na sami skupščini predlagajo, delničar B. pa v bistvu sam izglasuje, sklepe, ki bi še bolj radikalno oziroma škodljivo zarezali v poslovno in razvojno politiko A.« (prvi odstavek III.1.c. točke na 8. strani obravnavane zahteve). Vendar pa takšno, posplošeno, zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov in sklicevanje na dolgotrajnost sodnih postopkov ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic (primerjaj sklep VS RS, opr. št. I Up 302/2002 z dne 22. 3. 2002).

(11) »Korporacijske pravice (med njimi je med pomembnejšimi glasovalna pravica) so odraz zasebne lastnine na področju gospodarskih družb. S tem, ko se posega v korporacijske pravice tožečih strank, se posega v njihovo zasebno lastnino« (prvi odstavek III.1.d. točke na 8. strani obravnavane zahteve). Vendar pa je v obravnavani situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici: Pravica do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave) in Pravica do podjetništva (iz 74. člena Ustave), treba upoštevati, da je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih ali javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih (tudi v primeru doseženega prevzemnega praga) zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Torej je Agencija v tej zadevi zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga) lahko kršila pravico tožnic s tem, ko je (na njihovo škodo) izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno zavarovana (temeljila je na tretjem odstavku 64. člena ZPre-1). Eno glavnih načel ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.

(12) »Tožeče stranke želijo, da se v času trajanja upravnega spora zadrži status quo, torej stanje pred izdajo sporne začasne odredbe« (prvi odstavek I.3. točke na 2. strani obravnavane zahteve) – pravilno: sporne odločbe. »V postopku izpodbijanja sklepov po določilih ZGD-1 bodo lahko osebe, ki bi sklepe izpodbijale, vključno s toženo stranko, dokazovale, da so tožeče stranke dosegle prevzemni prag, zaradi česar po samem zakonu niso mogle veljavno uresničevati glasovalnih pravic. To bodo lahko dokazovale tudi s pravnomočno odločbo tožene stranke, če je sodišče ne bo odpravilo v postopku upravnega spora« (prvi odstavek I.3. točke na 2. strani obravnavane zahteve). Vendar pa ni videti razumnih, stvarno utemeljenih razlogov za takšno prevalitev bremena izpodbijanja in dokazovanja na B., predvsem ne, ker je možno tudi nasprotno razlogovanje, ki pa je utemeljeno na zakonu: 'V postopku izpodbijanja sklepov po določbah ZGD-1 bodo lahko tožnice, ki bi sklepe izpodbijale, dokazovale, da niso dosegle prevzemnega praga, zaradi česar bi bile upravičene veljavno uresničevati svoje glasovalne pravice. To bodo lahko dokazovale tudi s pravnomočno odločbo tožene stranke, če jo bo sodišče odpravilo v postopku upravnega spora.'

(13) Sicer pa se nasprotno razlogovanje mnogo bolj prilega obravnavani zahtevi. V zvezi s predlagano začasno odredbo je namreč (za razliko od drugih začasnih odredb) treba upoštevati, da dejanskega stanja v postopku sodnega varstva, ki vključuje tudi izdajo predlaganega ukrepa zavarovanja, ni mogoče širiti z navajanjem novih dejstev in predlaganjem novih dokazov (511. člen ZTFI v primerjavi s 517. členom ZTFI). Zato je utemeljeno, da v obravnavani zadevi tožnice (skupaj z C., finančno družbo d.d., L.), za katere je bilo s prepovedno odločbo ugotovljeno, da »delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi A., holdinška družba, d.d., L.«, nosijo breme izpodbijanja (tudi ugotavljanja ničnosti) in dokazovanja, posledično pa tudi izpolnjevanja pogojev za zadržanje izvrševanja odločbe Agencije (po drugem odstavku 32. člena ZUS-1) oziroma za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje (po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1).

(14) Iz navedenega izhaja, da tožnice niso izkazale, da bi pri zatrjevani škodi šlo za pravno upoštevno (težko popravljivo) škodo iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Tako kot namreč »ni nujno, da bi zaradi glasovanja tožečih strank bile sprejete drugačne odločitve kot brez njihovega glasovanja«(drugi odstavek III.2. točke na 9. strani obravnavane zahteve), tudi 'ni nujno, da bi zaradi neglasovanja tožnic bile sprejete drugačne odločitve (skupščinski sklepi) kot z njihovim glasovanjem'.

(15) Sicer pa bodo lahko tožnice sklepe, ki bodo morebiti izglasovani na skupščini ciljne družbe dne 28. 8. 2008, izpodbijale v skladu s tretjim odstavkom 395. člena ZGD-1, česar se očitno zavedajo tudi same (ko v prvem odstavku I.3. točke na 2. strani svoje zahteve omenjajo možnost »izpodbijanja sklepov, ki bi bili sprejeti brez upoštevanja njihovih glasov«). Ni namreč videti ovire (pravno utemeljenega razloga), da tožnice, čeprav jim je z izpodbijano odločbo prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne bi bile navzoče na njeni skupščini dne 28. 8. 2008 in da ne bi napovedale izpodbijanja. To pa pomeni, da tožnicam (posledično) ne bo »odvzeto efektivno pravno sredstvo proti odločbi tožene stranke« oziroma da ne bo »poseženo v njihovo ustavno pravico do pritožbe« (drugi odstavek I.4. točke na 3. strani obravnavane zahteve).

Razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe

(16) Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega (to je drugega) odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

(17) Glede na poprej navedeno tožnice tudi niso izkazale, da bi pri zatrjevani škodi šlo za pravno upoštevno (težko popravljivo) škodo iz tretjega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1. (18) Poleg tega pa se zahtevana začasna odredba (na dovolitev prvi do četrti tožnici, da na skupščinah ciljne družbe oddajo glasove, in na dovolitev ciljni družbi, da ob ugotavljanju rezultatov glasovanja upošteva oddane glasove tožnic) vsebinsko ujema z zahtevo na zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe (s katero je bilo je bilo tožnicam prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi, ciljni družbi pa uresničitev glasovalnih pravic tožnic). Z začasno odredbo bi bilo sicer možno začasno (do pravnomočnosti odločbe o tožbi) urediti stanje glede na sporno pravno razmerje (če bi zahtevajoče stranke izkazale, vsaj do stopnje verjetnosti, da bi bilo zaradi varstva oziroma izboljšanja njihovega pravnega položaja potrebno, da Vrhovno sodišče v njihovem primeru do pravnomočnosti odločbe o tožbi uredi sporno stanje), vendar pa zahtevana začasna odredba zasleduje ravno to, kar je bilo tožnicam z izpodbijano odločbo prepovedano (uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi, tako tudi na njeni skupščini dne 28. 8. 2008). Začasna ureditev se sicer lahko pokriva z odločitvijo o glavni stvari, vendar pa bi morebiti izdana ureditvena začasna odredba v obravnavani zadevi izničila korporacijskopravno sankcijo iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, kar pomeni, da bi nesorazmerno prizadela javno korist (onemogočiti delničarju (prevzemniku), ki deluje samostojno ali usklajeno z drugimi delničarji (soprevzemniki), da bi uresničeval kontrolo, ki jo je pridobil v ciljni družbi v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom), zaradi varovanja katere je Agencija (zoper osebe, ki so po njenih ugotovitvah delovale usklajeno, da so dosegle prevzemni prag) izdala prepovedno odločbo.

(19) Sodišče sme v izjemnih primerih izdati takšno začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi (tako kot v obravnavani zadevi) toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitni razveljavitvi začasne odredbe) ne bi več mogla storiti (glej odločbo US RS, št. Up-275/97 z dne 9. 9. 1997). Vzpostavitev pravnega stanja izpred skupščine ciljne družbe, ki ga je (kot nezakonitega) odpravila z izpodbijano odločbo, namreč po opravljeni skupščini ne bi imela več nobenega smisla.

(20) Zato je Vrhovno sodišče zahtevo prve do četrte tožnice na podlagi drugega odstavka 506. člena ZTFI v povezavi z 32. členom ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj ni podan pogoj iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe (oziroma za izdajo 'neprave' začasne odredbe) niti pogoj iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 za izdajo 'prave' (ureditvene) začasne odredbe – 2. točka izreka.

Stroški postopka po 32. členu ZUS-1

(21) Ker tožeča stranka v tem postopku ni uspela, sama krije priglasene stroške – 3. točka izreka.