Jedro

Tožnica, ki je v šolskem letu 2010/2011 prvič uveljavljala pravico do Zoisove štipendije, je v 1. letniku srednje šole dosegla povprečno oceno 4,15 in ni dosegla merila, da bi se uvrstila med upravičence do Zoisove štipendije, to je povprečna ocena 4,78.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne 11. 7. 2011 in odločba Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 25. 10. 2010, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice za dodelitev Zoisove štipendije za šolanje v drugem letniku splošne gimnazije v šolskem letu 2010/2011. Zavrnilo je tudi zahtevo, da se za navedeno šolsko leto tožnici prizna pravica do Zoisove štipendije in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo in sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožnica in predlagala, da ju sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa sodbo ter izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je tožena stranka izpolnjevanje meril za dodelitev Zoisove štipendije ugotavljala za skupino izjemnih dosežkov v srednjih šolah. Čeprav je imela v prvem letniku srednje šole visoko povprečno oceno 4,15, še vedno ni dosegla novega merila, ki je bilo določeno v višini 4,78. V preteklem šolskem letu 2009/2010 je izpolnila pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, ker pa ji je bila že prej priznana državna štipendija, omenjene ni mogla uveljaviti, v naslednjem šolskem letu pa je minimalno presegla dohodkovni cenzus za pridobitev pravice do državne štipendije. Ostala je brez lastnih sredstev za šolanje, čeprav dosega pri učenju uspehe. Priznati bi ji morali pravico po merilih za izjemne dosežke, ker tudi izven šolskih aktivnosti dosega uspehe, o čemer je predložila priporočilo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Organi, ki so odločali o njeni zahtevi, ji niso nudili ustrezne pomoči oziroma svetovanja. To pomeni, da je bil kršen tudi postopek pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev in odločanju o pravici.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo bistvenih kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US) sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Iz vloge za uveljavitev pravice do Zoisove štipendije za šolsko leto 2010/2011, ki jo je tožeča stranka pri Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije vložila 7. 9. 2010, izhaja, da je štipendijo zahtevala za drugi letnik šolanja, da je v prvem letniku dosegla povprečno oceno od 4,10 do 4,49, konkretno 4,15, ter da v prejšnjem šolskem letu 2009/2010 Zoisove štipendije ni prejemala. Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa Zakon o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/07, 63/07 - popr., 73/08, 8/09, 53/09, 40/09, 7/10, 56/10, 3/11, 57/11, 62/10 - ZUPJS in 40/11 - ZUPJS-A) v 24. členu, po katerem lahko Zoisovo štipendijo pridobi dijak, ki ima, poleg splošnih pogojev po ZŠtip, v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali več, ter je bil v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju identificiran kot nadarjen dijak, ali je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, ne glede na letnik šolanja, pri čemer te izjemne dosežke podrobneje opredeljuje drugi odstavek omenjenega člena. Metodologijo za določitev deleža štipendistov med osnovno šolo, srednjo šolo, višjo in visoko šolo ter vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh in za razvrščanje kandidatov glede na izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, določi po petem odstavku 24. člena ZŠtip minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in ministrom, pristojnim za visoko šolstvo. Na podlagi pooblastila je minister za delo sprejel Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 51/08 in 45/09), v katerem je v 3. členu določeno, da Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije vsako leto do konca junija na spletni strani ter v sredstvih javnega obveščanja objavi javni poziv novim kandidatom za dodelitev sredstev za Zoisove štipendije, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev štipendije. Okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za pridobitev Zoisove štipendije po posameznih stopnjah izobraževanja, po določbi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika, določi minister, pristojen za delo. Štipendije se dodelijo vlagateljem, ki se v posameznih skupinah najbolje uvrstijo, do porabe sredstev. V javnem pozivu je določena okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za pridobitev Zoisove štipendije po posameznih stopnjah izobraževanja. Odstotni delež štipendistov za srednjo šolo enako po prvem odstavku 8. člena Pravilnika določi minister, pristojen za delo, deleži pa se nato objavijo v vsakoletnem javnem pozivu.

Iz Sklepa o določitvi okvirne višine sredstev za potrebe podeljevanja novih Zoisovih štipendij za šolsko oziroma študijsko leto 2010/2011 (priloga B3 sodnega spisa) izhaja, da je bilo za štipendiranje dijakov v srednjih šolah namenjenih 1.350.000,00 EUR, kar je 30 % od skupnega zneska, namenjenega podeljevanju novih Zoisovih štipendij za šolsko leto 2010/2011. Tožena stranka je pravilno pojasnila, da tožnica, ki je v prvem letniku srednje šole dosegla povprečno oceno 4,15, ni dosegla merila, da bi se po tem kriteriju uvrstila med upravičence do štipendije, ker iz pojasnil in izračuna tožene stranke (list št. 38 sodnega spisa), ki mu tožnica ni ugovarjala, izhaja, da bi bilo predvidenih 17 % sredstev od skupnega zneska 4,5 milijona EUR po merilu povprečne ocene iz prve alineje 3. člena Sklepa ministra za delo o določitvi odstotnih deležev denarnih sredstev, za potrebe podeljevanja Zoisovih štipendij v znesku 765.000,00 EUR porabljenih že pri upoštevanju najnižje povprečne ocene 4,83. Tožena stranka je s prerazporeditvijo ostanka sredstev, ki so bila sicer namenjena za štipendiranje dijakov – zlatih maturantov, dosegla, da se na podlagi povprečne ocene dodeli Zoisova štipendija dijakom, ki so prvič uveljavljali to pravico in so v preteklem šolskem letu dosegli povprečno oceno 4,78. Tožnica navedene povprečne ocene nesporno ni dosegla, prav tako pa iz ocenjevalnega lista za izjemne dosežke, priloženega v upravnem spisu tožene stranke, ki je bil sicer sestavljen za osnovno šolo, izhaja, da po tem merilu ni dosegla točk. Ni namreč predložila dokazov o doseženih najvišjih mestih na državnem tekmovanju, priznanju za najboljše raziskovalne naloge, udeležbi in najvišjih mestih na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa, da ima nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, da je objavila znanstveno raziskovalno nalogo v strokovni reviji ali zborniku, ali da gre za drug izjemen dosežek, kar je v skladu z merili iz drugega odstavka 24. člena ZŠtip.

Tožničine trditve, da bi jo morali upoštevati kot prosilko, ki je že prejemala Zoisovo štipendijo, oziroma ji je pravica mirovala in bi za priznanje pravice zadoščala povprečna ocena v prejšnjem šolskem letu do 4,10, niso utemeljene, ker ji nesporno v prejšnjem šolskem letu pravica ni bila priznana, štipendije ni prejemala in ji pravica tudi ni mirovala. Dokazov, da je že v prejšnjem šolskem letu 2009/2010 vložila zahtevo za priznanje pravice do Zoisove štipendije in da je za predhodno šolsko leto izpolnila pogoje za dodelitev po javnem pozivu, ni posebej predložila. Državna in Zoisova štipendija se med seboj lahko izključujeta, vendar, po prepričanju sodišča druge stopnje, lahko dijak, ki je izpolnil pogoje za obe štipendiji izbere pravico, ki jo bo užival. Ker tožnica v prejšnjem šolskem letu ni prejemala Zoisove štipendije, je tožena stranka pravilno upoštevala, da pravico uveljavlja prvič in zato o zahtevi odločila v skladu s pogoji iz javnega razpisa ter sklepov ministra o določitvi okvirne višine sredstev, ter o določitvi odstotnih deležev denarnih sredstev za potrebe podeljevanja Zoisovih štipendij za šolsko leto 2010/2011. Za priznanje pravice prav tako ni pomembno, da tožnica neznatno presega omejitev, do katere bi ji bila lahko priznana pravica do državne štipendije. Za priznanje pravice do Zoisove štipendije morajo biti izpolnjeni pogoji po Zakonu o štipendiranju ter Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij.

Pritožbe zoper sklep o stroških tožnica ni obrazložila. Ker je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen, je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi 154. člena ZPP, sklenilo, da sama nosi svoje stroške postopka.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.