Jedro

Uveljavljanje pravice do nujnega deleža v pritožbi je po stališču pritožbenega postopka dopustno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in za dedinjo po pokojni A. Š. na podlagi oporoke razglasilo zapustničino hčerko B. C. 2. Zoper sklep se pritožuje zapustničin sin I. Š. s predlogom za njegovo razveljavitev. Navaja, da ni vedel za obstoj in vsebino oporoke, zato ni mogel dati izjave v zvezi z njo. Na zapuščinsko obravnavo ni mogel priti, ker je še vedno hudo bolan, kar je razvidno iz priložene listine. Zato uveljavlja nujni delež šele v pritožbi.

3. Dedinja na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 220. člena ZD (1) pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo 3. odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.

6. Pritožbeno sodišče, upoštevajoč gornji določbi, ugotavlja, da je sicer sodišče prve stopnje po podatkih spisa oziroma izjavah strank, s katerimi je razpolagalo, pravilno odločilo o dedovanju po zapustnici A. Š. Uveljavljanje pravice do nujnega deleža je v dispoziciji upravičencev, zato sodišče o nujnem deležu odloča samo na zahtevo upravičencev (40. člen ZD). Pritožnik uveljavlja nujni dedni delež (2) šele v pritožbi, torej po opravljeni zapuščinski obravnavi 4. 4. 2012. Takšno (šele v pritožbi) uveljavljanje pravice do nujnega deleža je po stališču pritožbenega postopka torej dopustno (3).

7. Ker ZD uveljavljanja te pravice ne veže na čas obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, je uporaba določbe 337. člena ZPP (4) v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena in tako pritožniku ni mogoče odreči, da to svojo pravico uveljavi v pritožbenem postopku.

8. Pritožbeno sodišče je zaradi uveljavljanja pravice do nujnega deleža v pritožbenem postopku pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo moralo zapuščinsko sodišče ponovno razpisati zapuščinsko obravnavo, pridobiti izjavo dedinje B. C. o njenem stališču do uveljavljanja nujnega deleža in izjavi obeh dedičev v zvezi z navedbo v zapustničini oporoki, da svojemu sinu I. Š. ne zapušča ničesar, ker je že dobil stanovanje v Zagrebu (5), ter razčistiti, ali so med njima morebiti katera dejstva sporna. V primeru nespornih dejstev, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, naj sodišče, upoštevaje določbo 28. člena ZD, odloči, ali je pritožnik upravičen do nujnega deleža. V primeru med dedičema spornih dejstev, od katerih je odvisna višina nujnega deleža, pa bo potrebno na podlagi 210. člena ZD postopek prekiniti in napotiti dediča, čigar pravica je manj verjetna, na pravdo (6).

(1) Zakon o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami).

(2) Izjava o uveljavljanju nujnega deleža vsebinsko pomeni zahtevo za zmanjšanje oporočnega razpolaganja.

(3) Tako tudi sodna praksa: odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3790/2009, II Cp 773/2010 I Cp 2238/2009, I Cp 2919/2012 in druge.

(4) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007, s kasnejšimi spremembami).

(5) Ta izjava bi lahko kazala na pritožnikovo dedno odpravljenost, ki pomeni, da je nujni dedič s prejemom tega premoženja že prejel toliko premoženja, kot bi mu od celotne zapuščine glede na njegov dedni (nujni) delež pripadalo.

(6) Prim. odločbe Višjega sodišča v Kopru I Cp 953/2004, Cp 71/2008, Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 260/2009, II Cp 2495/2012, II Cp 3727/2011, II Cp 6371/2006.