Jedro

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil predhodni postopek pri toženi stranki nezakonit iz razloga, ker je bil izveden na podlagi pravilnika, ki ga je sprejel upravni odbor, katerega sestavo je nato razveljavilo ustavno sodišče. Odločbe ustavnega sodišča namreč veljajo od objave v Uradnem listu dalje, pravilnik pa je bil sprejet pred objavo odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sestavo upravnega odbora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici J. L. 738.146,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov do plačila in tožnici B. M. 698.785,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov v plačilo do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo in naložilo toženi stranki, da je tožnicama dolžna nerazdelno povrniti stroške postopka v znesku 101.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje v 8 dneh pod izvršbo in zavrglo nasprotno tožbo tožene stranke, s katero je tožena stranka zahtevala, da ji vsaka od tožnic plača odškodnino v znesku 1,037.220,30 SIT.

Zoper navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev prvostopnega sodišča razveljavi. Pritožba graja zaključek sodišča prve stopnje, da pravilnik o urejanju odgovornosti za kršitev delovne obveznosti ni bil veljavno sprejet, ker je ustavno sodišče razveljavilo sestavo upravnega odbora, ki je pravilnik sprejel. Pri tem opozarja, da je odločba ustavnega sodišča začela veljati šele z objavo, to je dne 14.11.1991, pravilnik pa je bil sprejet na seji upravnega odbora dne 25.10.1991, veljati pa je začel 2.11.1991, to je pred objavo odločbe ustavnega sodišča. Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je za podlago za odločanje v tem sporu vzelo pravilnik bivšega K. p. L. iz leta 1986. Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da prične odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakona ali podzakonskega akta oz. splošnega akta na podlagi katerega se izvajajo javna pooblastila, učinkovati z objavo v Uradnem listu. V času izdaje odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 6. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organiziranju javnega podjetja - JP in s tem sestavo upravnega odbora tožene stranke, so se na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS (Ur.l. RS št. 33/91-I) uporabljale določbe 2. odstavka 414. člena in 424. člena Ustave SRS (Ur. l. SRS št. 6/74), ki so določale, da se predpisi in drugi splošni akti, ki jih ni mogoče več uporabljati, ne uporabljajo od dneva objave odločbe ustavnega sodišča, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju z ustavo ali zakonom. Iz določbe 424. člena Ustave SRS izhaja, da se odločbe Ustavnega sodišča objavljajo v Uradnem listu. Glede na navedeno je upravni odbor tožene stranke dne 25.10.1991 veljavno sprejel pravilnik o urejanju odgovornosti za kršitev delovne obveznosti, kajti odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena po tem datumu, dne 14.11.1991. Navedeni pravilnik v 108. členu za izvedbo postopka v katerem se ugotovi delavčevo odgovornost in višino škode pooblašča direktorja oz. pooblaščenega delavca. Tako je bil po mnenju pritožbenega sodišča pri toženi stranki zakonito izveden postopek predviden v 72. členu zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. l. SFRJ št. 60/89, 42/90) in so tako izpolnjeni pogoji za sodno varstvo za odločanje o nasprotni tožbi, ki jo je podala tožena stranka.

Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da niso izpolnjeni pogoji za sodno varstvo glede nasprotne tožbe in nasprotno tožbo zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo in sklep, da bo prvostopno sodišče lahko o nasprotni tožbi odločalo po vsebini. Ker je tožena stranka vložila nasprotno tožbo in postavila pobotni ugovor za višino celotnega vtoževanega oz. prisojenega tožbenega zahtevka, je bilo potrebno sodbo in sklep v celoti razveljaviti, da bo sodišče lahko odločilo o v pobot uveljavljani terjatvi in oblikovalo izrek sodbe v skladu z določbo 3. odstavka 338. člena zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90).

Bivše zvezne predpise je sodišče uporabilo kot predpise Republike Slovenije na temelju določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/94).