Jedro

Pritožnik je bil kandidat za člana občinskega sveta občine A. in za člana Sveta četrtne skupnosti ..., ne pa tudi kandidat za župana. Navedene okoliščine tudi niso sporne. Zato je po presoji sodišča tožena stranka s tem, ko je odločila, da pritožbe ni vložila upravičena oseba, ker pritožnik ni bil kandidat za župana in je zato pritožbo pritožnika zavrgla, odločila pravilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka pritožnikovo pritožbo zavrgla.

2. V obrazložitvi navaja, da je pritožnik dne 14. 12. 2018 vložil pritožbo na postopek volitev župana z dne 18. 11. 2018 s predlogom razveljavitve volitev in njihovega ponovnega razpisa. Sklicuje se na 100. člen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV), v katerem je predpisano, da ima zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet. Pritožnik je na lokalnih volitvah v občini A., ki so potekale dne 18. 11. 2018, kandidiral za člana občinskega sveta občine A. in za člana Sveta četrtne skupnosti ..., ne pa tudi za župana. Kot tak ni upravičena oseba za vložitev pritožbe, zato je bilo treba njegovo pritožbo na podlagi 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavreči. 3. Pritožnik v pritožbi navaja, da citirani sklep tožene stranke izpodbija iz razloga, ker gre v danem primeru za utemeljen sum, da je kandidat za župana občine A. zagrešil več hudih naklepnih kaznivih dejanj. Pri takšnem stanju stvari bi morala že sama Državna volilna komisija, ob pogoju, da ji je bilo znano, da je kandidat za župana občine A. pravnomočno obtožen storitve hudih kaznivih dejanj, zavrniti njegovo kandidaturo, saj je ob takšnem stanju stvari potrditev mandata nevzdržna in nedopustna. Čeprav (tožnik) sam ni kandidiral na navedenih volitvah za župana, pa meni, da je na to, da gre za očitno nedopustno protipravno potrditev mandata kandidatu, ki pogojev za prevzem mandata ne izpolnjuje, upravičen opozoriti vsakdo. Sodišču predlaga, da po izvedenem dokaznem postopku izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se izvedene volitve župana občine A. z dne 18. 11. 2018 razveljavijo, svet občine A. pa zaveže, da v roku 8 dni imenuje začasnega upravitelja občine A. za izvrševanje tekočih poslov ter razpiše ponovne volitve župana občine A..

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da pritožnik ni kandidiral za župana in da posledično ni bil upravičena oseba za vložitev pritožbe na postopek volitev župana, kar pritožnik tudi sam smiselno priznava. Pritožnik je bil namreč le kandidat za člana občinskega sveta občine A. in za člana Sveta četrtne skupnosti... Kandidat, ki na volitvah ni kandidiral za župana, pa ne izkazuje upravičenosti do izpodbijanja zakonitosti županskih volitev. Pritožnik posledično nima pravice in tudi ne pravnega interesa za vložitev predmetne pritožbe. Prav tako županskih volitev ne more izpodbijati kot zastopnik javnega interesa. Glede pritožnikovega zahtevka, da naj sodišče zaveže občinski svet občine A., da v roku 8 dni imenuje začasnega upravitelja občine A. za izvrševanje tekočih poslov, odgovarja, da za takšno odločitev sodišča niti v Ustavi RS, niti v ZLV, niti v drugih veljavnih predpisih, ni nobene podlage, saj sodišče ne more naložiti občinski volilni komisiji imenovanje začasnega upravitelja občine za izvrševanje tekočih poslov. Takšna odločitev bi namreč predstavljala grob in nedopusten poseg v ustavno zajamčeno aktivno volilno pravico državljanov iz 43. člena Ustave RS. Varstvo volilne pravice je urejeno v členih od 96. do 102. ZLV. Pritožnik se ni poslužil predpisanega postopka za uveljavljanje varstva volilne pravice v zvezi z navedbami o nepravilnosti v postopku kandidiranja. Pravico voliti in biti voljen za župana ima vsak državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Sodišču predlaga, da pritožbo pritožnika zavrže, ker ni dovoljena in ker tožnik ni aktivno legitimiran za njeno vložitev; podredno pa, da v celoti zavrne zahtevek tožnika na odpravo izpodbijanega sklepa in na razveljavitev volitev za župana, ki so potekale dne 18. 11. 2018 in da se občinski svet občine A. zaveže, da v roku 8 dni imenuje začasnega upravitelja občine A. za izvrševanje tekočih poslov ter razpiše ponovne volitve župana občine A.. Volitve za župana občinski občine A. so namreč bile izvedene zakonito in pravilno. Aktualni župan je bil izvoljen legalno, legitimno in demokratično. Kontinuiteta njegovega delovanja pa je nujna in pravilna za dobrobit celotne občine. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je sklep tožene stranke o zavrženju pritožnikove pritožbe na postopek volitev župana. Tožena stranka je pritožnikovo pritožbo zavrgla, ker je ocenila, da pritožbe ni vložila upravičena oseba.

7. V skladu z določbo 100. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Pritožbo se lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta. Občinski svet odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Določba se smiselno uporablja tudi za volitve županov (108. člen ZLV).

8. Navedena zakonska določba, ki ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s potrjevanjem mandatov, tako omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe. Po citirani določbi so torej aktivno legitimirane osebe za vložitev pritožbe (samo) vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov.

9. V obravnavanem primeru je bil pritožnik kandidat za člana Občinskega sveta občine A. in za člana Sveta četrtne skupnosti ..., ne pa tudi kandidat za župana. Navedene okoliščine tudi niso sporne. Zato je po presoji sodišča tožena stranka s tem, ko je odločila, da pritožbe ni vložila upravičena oseba, ker pritožnik ni bil kandidat za župana in je zato pritožbo pritožnika zavrgla, odločila pravilno.

10. Sodišče je zato pritožbo pritožnika na podlagi drugega odstavka 102. člena ZLV in prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata, saj v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov vselej odloča na seji (četrti odstavek 59. člena ZUS-1). Ob zavrnitvi pritožnikove pritožbe sodišče tudi ni imelo podlage za ugoditev tožnikovim nadaljnjim zahtevkom iz pritožbe.

11. Ker je sodišče pritožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.