Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke se opravi tudi na podlagi sklepa, s katerim je v izvršbi na podlagi verodostojne listine dovoljena izvršba na dolžnikovo nepremičnino kot novo izvršilno sredstvo, če je hkrati izkazano, da je izvršba z novim sredstvom dovoljena na podlagi že pravnomočnega dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Dn 1 z dne 8.10.2012. S slednjim je sodniški pomočnik na podlagi ustreznega obvestila izvršilnega sodišča in sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 1 z dne 14.9.2012 pri uvodoma navedeni nepremičnini dovolil zaznambo citiranega sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v korist upnika I. d.o.o., za njegovo terjatev v višini 30.459,60 EUR s pripadki.
Zoper sklep o ugovoru se je nasprotni udeleženec pritožil. Navaja, da se ne strinja z razlogovanjem sodišča, da je pogoj za zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke pravnomočnost sklepa o izvršbi, ne pa tudi sklepa o nadaljevanju izvršbe. Sklicuje se na tretji odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Dodaja, da de facto sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, saj udeležencu sklep o izvršbi sploh ni bil vročen, niti ni nastopila fikcija vročitve. Zato je nasprotni udeleženec podal predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ter ugovor. O tem izvršilno sodišče ni odločilo in je s tem, ko je izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino, kršilo pravilo non liquet in načelo kontradiktornosti ter pravice do sodnega varstva pritožnika.
Pritožba ni utemeljena.
V postopkih, kot je konkretni, zemljiškoknjižno sodišče presoja obstoj pogojev za zaznambo sklepa o izvršbi, predvidenih v 86.členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ta določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi, pri čemer glede na 88.čl. ZZK-1 v primeru, da dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
Iz spisa izhaja, da so v tej zadevi zahtevani pogoji izpolnjeni. Vpis je bil vpis dovoljen na podlagi ustreznega obvestila sodišča in sklepa o izvršbi z dne 14.9.2012, v katerem je dovoljena izvršba na dolžnikovo nepremičnino kot novo izvršilno sredstvo. Tak sklep, četudi je izdan v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, izvršilno sodišče pravilno pošlje zemljiškoknjižnemu še pred pravnomočnostjo, če je hkrati izkazano, da je izvršba z novim sredstvom oz. nepremičninska izvršba dovoljena na podlagi že pravnomočnega dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki dejansko predstavlja izvršilni naslov. Sklep v tem primeru predstavlja ustrezno podlago za njegovo zaznambo in vknjižbo hipoteke v korist upnika iz izvršilnega postopka. V konkretnem primeru je to izkazano, saj iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je izdan na podlagi že pravnomočnega sklepa o izvršbi VL 1 z dne 5.6.2012, ta sklep s potrdilom o pravnomočnosti pa je bil nenazadnje tudi priložen obvestilu, na podlagi katerega se je ta postopek začel. Vse to je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ker torej ni potrebno, da bi bil sklep o izvršbi z dne 14.9.2012, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen, je zgrešeno tudi sklicevanje na tretji odstavek 149. člena ZZK-1.Okoliščine, na katere se udeleženec sklicuje v pritožbi in s tem ponavlja svoje ugovorne navedbe, so za ta postopek pravno nepomembne, saj se zemljiškoknjižno sodišče ni dolžno in ne more ukvarjati s pravilnostjo oz. zakonitostjo samega sklepa o izvršbi. To bo stvar pretresanja v izvršilnem postopku. Tudi to mu je bilo v izpodbijanem sklepu razloženo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (drugi odstavek 161. člena ZZK-1).