Jedro

Do civilne delitve solastne nepremičnine lahko tako pride šele po tem, ko se ugotovi, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, kot to izrecno določa četrti odstavek 70. člena SPZ, za kar pa v danem primeru ne gre.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Druga nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se nepremičnina k.o. 1 par. št. 201/1, ki je v solastnini udeležencev, na podlagi elaborata parcelacije izvedenke A. A. z dne 6. 8. 2024 z oznako CJ-2019-73 (številka elaborata vpisana v IS katastru: 2), razdeli tako, da nastanejo štiri nove nepremičnine, in sicer parc. št. 201/24, 201/25, 201/26 in 201/27, vse k.o. 1, ter da zaradi delitve obstoječa nepremičnina k.o. 1 parc. št. 1 201/1, preneha obstajati (točka I izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje sklenilo še, da se novo nastala nepremičnina k.o. 1 par. št. 201/24 dodeli v solast predlagateljem: B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in nasprotnim udeležencem: I. I., J. J., K. K., L. L. in M. M., v naslednjih deležih: B. B. do 1159725/5566680 od celote, C. C. do 927780/5566680 od celote, D. D. do 371112/5566680 od celote, E. E. do 371112/5566680 od celote, F. F. do 371112/5566680 od celote, G. G. do 371112/5566680 od celote, H. H. do 371112/5566680 od celote, I. I. do 309260/5566680 od celote, J. J. do 386575/5566680 od celote, K. K. do 386575/5566680 od celote, L. L. do 386575/5566680 od celote in M. M. do 154630/5566680 od celote (točka II izreka); novo nastala nepremičnina k.o. 1 par. št. 201/25 se dodeli v izključno last prve nasprotne udeleženke Republike Slovenije do celote 1/1 (točka III izreka); novo nastala nepremičnina k.o. 1 par. št. 201/26 se dodeli v izključno last druge nasprotne udeleženke N. d.o.o. do celote 1/1 (točka IV izreka); novo nastala nepremičnina k.o. 1 parc. št. 1 201/27 pa se dodeli v solast nasprotnih udeležencev O. O. do 1/2 od celote, P. P. do 1/8 od celote, R. R. do 1/8 od celote in S. S. do 1/4 od celote (točka V izreka). Sodišče prve stopnje je sklenilo še, da je elaborat parcelacije izvedenke geodetske stroke A. A. z dne 6.8.2024 z oznako CJ-2019-73 (številka elaborata vpisana v IS kataster: 2) sestavni del tega sklepa (točka V izreka), ter da so solastniki novo nastale nepremičnine k.o. 1 parc. št. 201/24 dolžni prvi nasprotni udeleženki Republiki Sloveniji plačati znesek 256,94 EUR in drugi nasprotni udeleženki N. d.o.o. znesek 770,82 EUR, vse v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila (točka VII izreka); solastniki na novo nastale nepremičnine k.o. 1 parc. št. 1 201/27 pa so dolžni prvi nasprotni udeleženki Republiki Sloveniji plačati znesek 29,76 EUR in drugi nasprotni udeleženki N. d.o.o. znesek 89,28 EUR, v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila (točka VIII izreka). Nazadnje je sodišče prve stopnje sklenilo še, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (točka IX izreka), in da skupni stroški postopka znašajo 5.101,36 EUR, ter da jih trpijo predlagatelji v višini 551,97 EUR, prva nasprotna udeleženka Republika Slovenija v višini 1.368,19 EUR, druga nasprotna udeleženka N. d.o.o. v višini 2.862,88 EUR, tretja nasprotna udeleženka O. O. v višini 45,91 EUR, četrta nasprotna udeleženka P. P. in peti nasprotni udeleženec R. R., vsak v višini 11,22 EUR, šesta nasprotna udeleženka S. S. v višini 22,46 EUR, sedmi nasprotni udeleženec I. I. v višini 43,36 EUR, osmi nasprotni udeleženec J. J., deveta nasprotna udeleženka K. K. in deseta nasprotna udeleženka L. L., vsak v višini 54,07 EUR ter enajsta nasprotna udeleženka M. M. v višini 21,94 EUR (točka X izreka). Nasprotni udeleženci so dolžni predlagateljem povrniti sorazmerni del skupnih stroškov v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, in sicer prva nasprotna udeleženka Republika Slovenija v višini 1.368,19 EUR, druga nasprotna udeleženka N. d.o.o. v višini 1.862,88 EUR, tretja nasprotna udeleženka O. O. v višini 45,91 EUR, četrta nasprotna udeleženka P. P. in peti nasprotni udeleženec R. R., vsak v višini 11,22 EUR, šesta nasprotna udeleženka S. S. v višini 22,46 EUR, sedmi nasprotni udeleženec I. I. v višini 43,36 EUR, osmi nasprotni udeleženec J. J., deveta nasprotna udeleženka K. K. in deseta nasprotna udeleženka L. L., vsak v višini 54,07 EUR in enajsta nasprotna udeleženka M. M. v višini 21,94 EUR (točka XI izreka).

2.Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se pritožuje druga nasprotna udeleženka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da opravi civilno delitev nepremičnine k.o. 1 parc. št. 201/1 tako, da slednjo dodeli v izključno last druge nasprotne udeleženke, ki bo predlagateljem in drugim nasprotnim udeležencem izplačala sorazmerni del vrednosti nepremičnine, skladno z njihovimi solastniškimi deleži oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Bistvo pritožbene graje je, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo, zakaj je nepremičnino parc. št. 201/26, k.o. 1, ki je edina po celotni površini obremenjena s stebri električnih daljnovodov, dodelilo v izključno last ravno drugi nasprotni udeleženki. Izpodbijanega sklepa se tako v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V tej zvezi pritožba dodaja, da varovalni pas električnih daljnovodov poteka po tako velikem delu nepremičnine parc. št. 201/1, k.o 1, da slednje v naravi dejansko ni mogoče razdeliti tako, da bi vsak solastnik dobil parcelo, ki bi po površini ustrezala njegovemu solastniškemu deležu in ki bi bila hkrati sorazmerno obremenjena z električnim daljnovodom, zaradi česar je delitev te nepremičnine v naravi dejansko neizvedljiva.

Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je nepremičnina parc. št. 201/26, k.o 1 po sredinskem delu razmejena z nepremičnino parc. št. 201/7, katere lastnica je druga nasprotna udeleženka, bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi predlogu druge nasprotne udeleženke in predmetno nepremičnino parc. št. 201/1, k.o 1 v celoti dodeliti v last pritožnici, ki je največja solastnica te nepremičnine in slednjo tudi uporablja, saj ima z Š. sklenjeno zakupno pogodbo in iz tega naslova prejema zakupnino, kar pomembno vpliva na njeno poslovanje. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je dalo prednost čustveni navezanosti in družinski tradiciji predlagateljev pred argumentom velikosti solastniškega deleža in pred dejansko rabo stvari druge nasprotne udeleženke tako kaže na neenako obravnavo solastnikov. Sodišče prve stopnje se do navedenih argumentov druge nasprotne udeleženke ni opredelilo, kar ponovno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

V nadaljevanju pritožba izpodbija ustreznost izvedenskega mnenja sodnega izvedenca kmetijske stroke T. T. in meni, da bi moral imenovani pri izdelavi izvedenskega mnenja upoštevati tudi ekonomske dejavnike. Predmetna nepremičnina parc. št. 201/1, k.o 1 se namreč nahaja v neposredni bližini stanovanjskega naselja in zemljiških parcel, katerim je bila v zadnjih letih spremenjena namenska raba iz kmetijske v stavbno, kar pomeni, da bi moral sodni izvedenec pri cenitvi nepremičnine upoštevati tudi primerljivo tržno vrednost primerljivih zemljišč v tem območju. Posledično bi moral sodni izvedenec tudi pri oceni manjše vrednosti nepremičnine zaradi služnosti upoštevati, kakšen vpliv ima nepremičnina obremenjena s stvarno služnostjo na potencialnega kupca, saj obstaja velika verjetnost, da se bo s spremembo prostorskih aktov spremenila tudi namenska raba predmetne nepremičnine. Sodni izvedenec tako pri svoji oceni ni upošteval tržne vrednosti predmetne nepremičnine, čeprav je slednjo uporabil za izračun odškodnine, do katere naj bi bili upravičeni prva in druga nasprotna udeleženka, kar ponovno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Nazadnje pritožba navaja še, da za delitev predmetne nepremičnine v skladu s petim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) govori tudi dejstvo, da mora odškodnino v višini 860,10 EUR drugi nasprotni udeleženki izplačati kar 18 solastnikov, kar je neracionalno in tvegano ter ponovno pomeni neenakopravno obravnavo solastnikov.

3.Pritožba je neutemeljena.

4.ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

6.Druga nasprotna udeleženka se neutemeljeno zavzema za civilno delitev predmetne nepremičnine po petem odstavku 70. člena SPZ, ki določa, da lahko sodišče na predlog posameznega solastnika odloči, da nepremičnina namesto prodaje pripade v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, 70. člen SPZ predpisuje zakonsko predpisan vrstni red delitve solastne nepremičnine, ki zavezuje tako sodišče, kot udeležence nepravdnega postopka1. Do civilne delitve solastne nepremičnine lahko tako pride šele po tem, ko se ugotovi, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, kot to izrecno določa četrti odstavek 70. člena SPZ, za kar pa v danem primeru ne gre (več o tem v nadaljevanju tega sklepa). Primarna je, torej fizična delitev nepremičnine v skladu z drugim odstavkom 70. člena SPZ, ki določa, da solastniki2 dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Slednji se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastniških deležev3.

7.Pritožbeno nesporno je, da druga nasprotna udeleženka tekom postopka na prvi stopnji ni izkazovala upravičenega interesa za dodelitev točno določenega dela predmetne nepremičnine parc. št. 201/1, k.o 1 v naravi, temveč se je zavzemala izključno za civilno delitev te nepremičnine v smislu petega odstavka 70. člena SPZ. Druga nasprotna udeležena prav tako ni zatrjevala, da fizična delitev stvari v naravi ni mogoča (niti z izplačilom razlike v vrednosti) oziroma, da bi fizična delitev povzročila znatno zmanjšanje vrednosti nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1, ki je predmet razdružitve. V tej zvezi je namreč zatrjevala le, da je novo nastala nepremičnina parc. št. 201/26, k.o. 1, ki je nastala z delitvijo nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1, manj vredna zaradi teka (varovalnih pasov) električnih daljnovodov čez njo, kar pa ne drži.

8.Sodni izvedenec in cenilec kmetijske stroke T. T. je namreč prepričljivo pojasnil, da je zaradi zgrajenih električnih daljnovodov predmetna nepremičnina, parc. št. 201/26, k.o. 1, obremenjena s stojnimi mesti 3 stebrov daljnovoda, ki so sicer nekoliko moteči za obdelavo zemljišča, zaradi česar je imenovani sodni izvedenec za vsakega izmed stebrov upošteval 120 m² površine in izračunal vrednost odškodnine za trajno služnost te površine v skupni višini 860,10 EUR. Navedena odškodnina predstavlja le 0,21% vrednosti nepremičnine parc. št. 201/26, k.o. 1 in le 0,16% vrednosti nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1, zaradi česar ne gre za znatno zmanjšanje vrednosti katere izmed navedenih nepremičnin (četrti odstavek 70. člena SPZ), kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

9.Električni daljnovodi (skupaj z varovalnim pasom) tudi ne predstavljajo omembe vredne gospodarske škode ali manjše gospodarske koristi druge nasprotne udeleženke, saj ne predstavljajo večje obremenitve za koriščenje kmetijskega zemljišča, ki je s prostorskega vidika zanemarljiva. Slednje nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da ti električni daljnovodi tukaj potekajo že več kot 50 let in druge nasprotne udeleženke vse do sedaj niso motili v koriščenju kmetijskega zemljišča, ki ga od leta 2017 dalje tudi oddaja v zakup.

10.V tej zvezi sodišče druge stopnje še dodaja, da vse pritožbene navedbe v smeri, da je nepremičnina parc. št. 201/26, k.o. 1 manjvredna tudi zaradi tega, ker je po sredini razdeljena z nepremičnino parc. št. 201/7, k.o. 1 4, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki je pravno neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).

11.Upoštevajoč navedeno in pritožbeno nesporno dejstvo, da sporni električni daljnovodi potekajo po tako velikem delu nepremičnine parc. št. 201/1, k.o 1 (36,7964 %), da slednje v naravi dejansko ni mogoče razdeliti tako, da bi vsak solastnik dobil parcelo, ki bi po površini ustrezala njegovemu solastniškemu deležu, in ki bi bila hkrati sorazmerno obremenjena z električnim daljnovodom, je sodišče prve stopnje pri fizični delitvi predmetne nepremičnine utemeljeno upoštevalo zatrjevane in izkazane upravičene interese predlagateljev in prve nasprotne udeleženke za dodelitev točno določenega dela predmetne nepremičnine.

12.Sodišče prve stopnje je tako predlagateljem utemeljeno dodelilo del zemljišča na SZ strani nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1 (sedaj nepremičnina parc. št. 201/24, k.o. 1), ki v naravi predstavlja nepremičnine, ki so bila nacionalizirane njihovi pravni prednici U. U. ter jim nato z delno denacionalizacijsko odločbo UE Maribor, št. 321-514/92-443 z dne 17. 5. 2022 (priloga spisa A4), vrnjene v naravi, in sicer z vzpostavitvijo solastninske pravice na deležu do 15463/101170 celote predmetne nepremičnine. Prav tako je sodišče prvi nasprotni udeleženki utemeljeno dodelilo novo odmerjeno nepremičnino parc.št. 201/25, k.o 1, saj je slednja izkazala upravičen interes, da se ta del nekdanje nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1 zaokroži s sosednjima nepremičninama parc. št. 199/9 in parc. št. 1182/4, obe k.o. 1, katerih lastnica je prav tako prva nasprotna udeleženka. Nazadnje je sodišče prve stopnje tudi nasprotnim udeležencem O. O., P. P., R. R. in S. S. utemeljeno dodelilo novo nastalo nepremičnino parc. št. 201/27, k.o. 1, saj slednji niso uveljavljali upravičenega interesa za dodelitev določenega drugega dela zemljišča in tudi niso nasprotovali predlogu predlagateljev ter izvedenskemu mnenju sodne izvedenke geodetske stroke A. A.

13.Glede na obrazloženo sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti, kot pa da drugi nasprotni udeleženki dodeli novo nastalo nepremičnino parc. št. 201/26, k.o. 1, ki v naravi predstavlja centralni, največji del nekdanje nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1. Druga nasprotna udeleženka ima največji solastniški delež navedene nepremičnine (56,1243%), zato slednje ni mogoče razdeliti tako, da bi vsak solastnik dobil zemljiško parcelo, ki bi po površini ustrezala njegovemu solastniškemu deležu, in ki bi bila hkrati sorazmerno obremenjena z električnim daljnovodom, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. S pritožbo očitana absolutna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka tako ni podana.

14.V nadaljevanju pritožba neutemeljeno graja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri cenitvi in odmeri odškodnine zaradi služnosti upoštevati tržno vrednost nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1. Kot sta namreč to v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnila že sodni izvedenec in cenilec kmetijske stroke ter sodišče prve stopnje, bi lahko bila cenitev nepremičnine po tržni vrednosti uporabljena le v primeru civilne delitve, torej v primeru prodaje in delitve kupnine po četrtem odstavku 70. člena SPZ. V danem primeru pa gre za fizično delitev nepremičnine v naravi, v skladu s katero vsak solastnik dobi v naravi tisti del nepremičnine, za katero izkaže upravičen interes. Vsak solastnik bo, torej dobil del kmetijskega zemljišča, ki je v skladu z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti trajno namenjeno kmetijski rabi, zaradi česar je sodni izvedenec in cenilec kmetijske stroke pri cenitvi nepremičnine pravilno upošteval Smernice tržnega vrednotenja kmetijskih zemljišč (april 2017) in vrednost nepremičnine ocenil po dohodkovni metodi oziroma po metodi pričakovanih donosov, kot to podrobneje izhaja iz izvedenskega mnenja z dne 8. 2. 2023 (list. št. 254). Posledično pritožba neutemeljeno izpodbija vrednost nepremičnine oziroma višino odškodnine za služnost v višini 7,24 EUR/m², saj je sodni izvedenec in cenilec kmetijske stroke pri tej cenitvi oziroma izračunu upošteval tudi dejstvo, da preko nepremične parc. št. 201/1, k.o. 1 poteka električni daljnovod z nosilnimi stebri in varovalnim pasom, ki pa ne zmanjšuje vrednosti nepremičnine (list. št. 254). Zgolj dejstvo, da navedena nepremičnina leži ob robu zazidljivih zemljišč še ne pomeni, da bo tudi sama nekoč spremenila namensko rabo. O slednjem namreč v predmetnem nepravdnem postopku ni mogoče špekulirati, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. S pritožbo očitana absolutna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka tako ni podana.

15.V tej zvezi sodišče druge stopnje še dodaja, da pravilnosti izpodbijane odločitve ne more spremeniti niti dejstvo, da mora odškodnino zaradi služnosti v višini 860,10 EUR drugi nasprotni udeleženki plačati 16 preostalih solastnikov nepremičnine parc. št. 201/1, k.o. 1. Navedeno odškodnino so namreč dolžni plačati ostali udeleženci postopka, ki tovrstne obremenitve zemljišča nimajo, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

16.Glede na obrazloženo in dejstvo, da pritožba stroškovne odločitve sodišča prve stopnje vsebinsko ne izpodbija, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).

17.Druga nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 366.členom ZPP ter 37. členom ZNP).

-------------------------------

1Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1584/2021 z dne 14. 10. 2021.

2V kolikor se ne morejo sporazumeti o načinu delitve v skladu s prvim odstavkom 70. člena SPZ, kot je to v danem primeru.

3Tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 690/2020 z dne 13. 10. 2020.

4Nepremičnina parc. št. 201/7, k.o. 1 je v lasti prve nasprotne udeleženke in ni predmet predmetnega nepravdnega postopka.