Jedro

V konkretnem primeru je bila tožba vročena tožencu Stanetu X. S tem trenutkom je bilo vzpostavljeno trostransko razmerje med sodiščem, tožečo stranko in tožencem Stanetom X. Sodišče bi moralo zato postopati skladno z določilom 187. člena ZPP, ki ureja primere, ko tožeča stranka s tožbo toži namesto prvotno toženo stranko (Stane X, ki mu je bila tožba vročena), nekoga drugega (Stanko X, ki ni pristal na subjektivno spremembo tožbe in se ni želel spustiti v obravnavanje).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba (v izpodbijanem delu) in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu Stanku X prepovedalo poseganje v tožnikovo lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 318/0 in parc. št. 611/4, obe k.o. Y, zlasti mu je prepovedalo odvajanje dima in meteornih voda s parcel 317/0 in 611/5, vse k.o. Y na tožnikove nepremičnine parc. št. 318/0 in parc. št. 611/4, obe k.o. Y. V presežku je sodišče glede parcelne številke 611/6 k.o. Y in hoje toženca po tožnikovih zemljiščih, tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožencu je naložilo odstranitev lesenih plank s tožnikovega zemljišča parc. št. 318/0 k.o. Y (II. točka izreka). Tožencu je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnika v znesku 760,12 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče dovolilo razširitev tožbe z dne 3. 7. 2012. Zoper izpodbijano sodbo in sklep se pritožuje toženec Stanko X iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je tožena stranka v tem sporu Stane X in ne Stanko X, saj je bila tožba vložena zoper Staneta X. Stanko X in pritožnik nista ista oseba. To pritožnik vseskozi ponavlja, prvostopenjsko sodišče pa ga ne upošteva. To je bilo pojasnjeno že v pritožbenih sklepih z dne 18. 4. 2012 in 21. 4. 2011. Tožeča stranka je sodišču predložila čistopis tožbe, česar Zakon o pravdnem postopku sploh ne pozna in namesto prvotno tožene stranke Staneta X navedla Stanka X. Na ta način ni popravila tožbe, ampak je subjektivno spremenila tožbo. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se sama identiteta stranke ne spremeni, o čemer sodišče in stranka ne smeta dvomiti. V konkretnem primeru ni šlo za popravo označbe stranke, niti tožbe. Identiteta tožene stranke se je spremenila, šlo je za subjektivno spremembo tožbe, v katero pritožnik nikoli ni privolil. Večkrat je poudaril, da se s subjektivno spremembo tožbe ne strinja, da ne vstopa v pravdo, sodišče pa soglasja toženca ne more nadomestiti s svojo odobritvijo.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Tožba je tožnikova zahteva za sodno varstvo proti konkretnemu tožencu. Poleg konkretne opredelitve tožbenega zahtevka je bistveno tudi, da sta stranki v tožbi natančno in konkretno opredeljeni (180. člen Zakona o pravdnem postopku (1)). Vsaka napaka pri označitvi stranke ne povzroči nujno zavrnitve zahtevka. Bistveno je, ali je vsem udeležencem postopka ves čas jasno, na koga se tožba nanaša. Napake v označbi stranke v tožbi, pod pogojem, da identiteta stranke ni sporna, je mogoče odpraviti s popravo sodbe. Drugače pa je v primeru, ko drugačen zapis imena lahko povzroči dvom o identiteti stranke. V dvomu lahko sodišče zahteva od tožnika, da identiteto stranke natančneje opredeli.

Do subjektivne spremembe tožbe pride, ko tožnik navede novega toženca, ki v pravdo vstopi namesto prvotnega toženca (187. člen ZPP). Pogoj za dopustnost subjektivne spremembe tožbe je soglasje novega toženca. Novi toženec mora prevzeti pravdo kakršna je v trenutku, ko stopi vanjo. Soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe, sodišče ne more nadomestiti s svojo odobritvijo, tako kot pri objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP).

V konkretnem primeru je bila tožba vročena tožencu Stanetu X (povratnica na list. št. 6). S tem trenutkom je bilo vzpostavljeno trostransko razmerje med sodiščem, tožečo stranko in tožencem Stanetom X (189. člen ZPP). Sodišče bi moralo zato postopati skladno z določilom 187. člena ZPP, ki ureja primere, ko tožeča stranka s tožbo toži namesto prvotno toženo stranko (Stane X, ki mu je bila tožba vročena), nekoga drugega (Stanko X, ki ni pristal na subjektivno spremembo tožbe in se ni želel spustiti v obravnavanje).

Sodišče prve stopnje ni uporabilo določila 187. člena ZPP, ki bi ga moralo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Podana je relativna bistvena kršitev določb postopka, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje. Sodišče prve stopnje mora odločiti o zahtevku zoper toženo stranko (upoštevaje določilo 187. člena ZPP) in o zahtevku, ki je bil naperjen zoper toženo stranko Staneta X (saj mu je bila vročena tožba).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, ZPP