Jedro

Izredna denarna socialna pomoč se pri izračunu mesečnega povprečnega dohodka prosilca ne upošteva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 675/2016 z dne 31. 1. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je tožnica vložila dne 15. 2. 2016. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica v prošnji navedla, da BPP potrebuje v pravdnem postopku zaradi ugotovitve skupnega premoženja, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Kopru pod št. P 671/2013. Toženka pojasni, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji (11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Navaja prvi odstavek 12. člena tega zakona, kot je veljal pred uveljavitvijo ZBPP-C, in se nato sklicuje na določbe 13. člena ZBPP, po katerih je do BPP upravičen prosilec, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ta je v času vložitve prošnje znašal 288,81 EUR, njegov dvakratnik pa 577,62 EUR). Tožnica je državljanka RS s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu ..., kjer živi sama. Je v postopku osebnega stečaja ter ni lastnica nepremičnin ali osebnega vozila, prav tako nima vrednostnih papirjev. Kot njene redne prihodke v obdobju od 1. 11. 2015 do 31. 1. 2016 je toženka upoštevala nakazila neto plače, razvidna iz evidence FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb in iz plačilnih list (18. 11. 2015 znesek 517,87 EUR, 18. 12. 2015 znesek 509,56 EUR in 18. 1. 2016 znesek 522,45 EUR). Iz izpisa Banke Koper d.d., kjer ima tožnica TRR, izhaja, da je 21. 1. 2016 prejela denarno socialno pomoč v višini 450,54 EUR, kar je toženka upoštevala kot občasni dohodek v sorazmernem delu za obdobje treh mesecev v višini 306,14 EUR (23. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre). Tožničin povprečni mesečni dohodek tako znaša 618,67 EUR. Ker presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP zato toženka niti ni presojala.

3. Tožnica odločbo toženke izpodbija s tožbo v upravnem sporu, in sicer zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvene kršitve pravil postopka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženki, ki naj ji tudi naloži, da tožnici povrne stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi ugovarja, da je toženka pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka upoštevala tudi denarno socialno pomoč, ki jo je prejela tožnica, čeprav bi glede na navedeno tožnici morala dodeliti izredno BPP po 12. členu ZBPP. Tožnica se sklicuje na sodno prakso (sodbi tega sodišča IV U 51/2015 z dne 16. 4. 2015 in U 2418/2002 z dne 22. 1. 2003), po kateri toženka niti ne bi smela presojati finančnega oziroma premoženjskega stanja tožnice, saj je ta upravičena do BPP že zato, ker je prejemnica denarne socialne pomoči. V tej zvezi prilaga odločbo Centra za socialno delo Koper, št. 1232-3649/2015/2 z dne 8. 1. 2016, po kateri ji je bila zaradi izjemne materialne stiske odobrena v izpodbijani odločbi omenjena izredna enkratna denarna socialna pomoč. Glede na povedano meni, da so razlogi v izpodbijani odločbi v nasprotju sami s seboj in z izrekom odločbe.

5. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave (1. alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost uvodoma navedene odločbe, ki jo je toženka izdala v že drugič ponovljenem postopku. O prošnji za BPP, ki jo je tožnica vložila 15. 2. 2016, je namreč toženka prvič odločila z odločbo, izdano pod št. Bpp 590/2015 dne 14. 3. 2016, ki pa jo je to sodišče s sodbo, št. III U 119/2016-5 z dne 25. 5. 2016, odpravilo in zadevo vrnilo toženki, ker ta zaključka, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, na katerega je oprla odločitev, ni ustrezno utemeljila. V postopku, ki je sledil, je toženka prošnjo z odločbo, št. Bpp 324/2016 z dne 26. 10. 2016, spet zavrnila, takrat z obrazložitvijo, da želi tožnica pravno pomoč le za narok, razpisan za 17. 2. 2016, ki se tega dne ni opravil (bil je namreč preložen), zaradi česar tožnici niso nastali nikakršni stroški in zato BPP zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva ne potrebuje. Ker tem razlogom sodišče ni moglo slediti, je tudi drugo odločbo odpravilo s sodbo, št. III U 395/2016-6 z dne 20. 12. 2016, in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V tem je toženka izdala sedaj izpodbijano odločbo, v kateri je odločitev ponovno oprla na ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker da njen mesečni dohodek presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Višina dohodkov tožnice iz naslova neto plač, kot jih je ugotovila toženka, med strankama ni sporna. Pač pa je sporno, ali je toženka pravilno upoštevala oziroma ali je pravilno odločila glede na (nesporno) ugotovitev, da je tožnica 21. 1. 2016 prejela denarno socialno pomoč v višini 450,54 EUR. Ta znesek, kot izhaja iz tožbe in tej priložene odločbe pristojnega CSD, pomeni tožnici odobreno in izplačano izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za kritje življenjskih stroškov, plačilo položnic, nakup hrane, oblačil in obutve.

9. Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (redna BPP). V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka je opredeljen v 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter je od 1. 1. 2016 dalje je znašal 288,81 EUR (njegov dvakratnik 577,62 EUR), od 1. 8. 2016 pa znaša 292,56 EUR (dvakratnik torej 585,12 EUR).

10. Materialni položaj prosilca in njegove družine se v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZBPP ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Iz podatkov postopka izhaja, da tožnica nima družinskih članov, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odločanju.

11. Po drugem odstavku 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. S tem ZBPP napotuje na ZSVarPre, ki v prvem odstavku 20. člena določa, da se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ureditev, kateri dohodki se pri tem upoštevajo, ki je bila določena v 12. členu ZSVarPre, pa je bila nato z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C) črtana in prenesena v ZUPJS. Pri tem je za sedaj obravnavani spor pomembna 9. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS, ki določa, da se v dohodek, ki se upošteva, šteje tudi denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč. Po navedeni zakonski ureditvi se torej izredna denarna socialna pomoč pri izračunu mesečnega povprečnega dohodka prosilca ne upošteva. Takšna ureditev upošteva naravo izredne denarne socialne pomoči kot prejemka, ki se dodeli ne glede na siceršnje določbe relevantnega poglavja ZSVarPre o denarni socialni pomoči, če se ugotovi, da se je oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti; pri tem je upravičenec izredno denarno socialno pomoč dolžan porabiti v predpisanem roku izključno za namen, za katerega mu je bila dodeljena (glej 33. in 34. člen ZSVarPre).

12. V 12. členu pa ZBPP ureja t.i. izredno BPP. Kot določa prvi odstavek tega člena, se izredna BPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena tega zakona. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje prejemanja le-te in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, preveri strokovna služba za BPP po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa; strokovna služba za BPP dostopa do navedenih podatkov na podlagi enotne matične številke prosilca (drugi in tretji odstavek 12. člena ZBPP). Iz tiste sodne prakse, ki se je - za razliko od judikatov, na katere se sklicuje tožnica - izoblikovala prav v zvezi z institutom izredne BPP, izhaja stališče, da je treba pogoj upravičenosti do denarne socialne pomoči iz 12. člena ZBPP razumeti kot upravičenost do t.i. redne denarne socialne pomoči (to je denarne socialne pomoči, pri dodelitvi katere se presodi izpolnjevanje vseh z zakonom predpisanih pogojev in v tem okviru celostno preveri dohodkovno-premoženjsko stanje upravičenca in njegove družine) oziroma stališče, da prejem enkratne izredne denarne socialne pomoči ne daje podlage za dodelitev izredne BPP (prim. sodbi tega sodišča, št. I U 280/2012 z dne 27. 3. 2012 in I U 483/2011 z dne 14. 4. 2011).

13. Glede na povedano ni utemeljen tožbeni argument, da je že zato, ker je tožnica prejela enkratno izredno denarno socialno pomoč, izpolnjen (finančni) pogoj za dodelitev izredne BPP. Hkrati pa se pokaže, da je toženka, ker v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni niti ugotavljala, ali gre pri prejetem znesku denarne socialne pomoči za izredno denarno socialno pomoč, nepopolno ugotovila dejansko stanje. Obenem je s tem, ko je izredno denarno socialno pomoč upoštevala pri ugotavljanju tožničinega dohodka, nepravilno uporabila materialno pravo.

14. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja oziroma stališč, ki jih je sodišče zavzelo v tej in obeh predhodnih sodbah, ponovno odloči o prošnji. Tožnica namreč ni predlagala, da naj sodišče samo odloči o stvari v sporu polne jurisdikcije, pri čemer tudi podatki postopka zanesljive podlage za takšno odločanje ne dajejo (prvi odstavek 65. člen ZUS-1). V ponovnem postopku naj toženka ugotovi vsa za odločitev relevantna dejstva in okoliščine ter na tej podlagi celostno presodi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev BPP, tako finančni oziroma materialni, kot tudi objektivni v smislu 24. člena ZBPP. Če bo ugotovila, da je tako, bo morala tožnici dodeliti BPP v obliki in obsegu, potrebnem za uresničitev njene pravice do sodnega varstva v pravdnem postopku, na katerega se nanaša obravnavana prošnja. Pred izdajo odločbe naj toženka tožnico seznani z vsemi svojimi ugotovitvami in ji da možnost, da se o njih izjavi, tako da bodo ob izdaji odločbe (četrte v zadevi!) razčiščena vsa relevantna dejanska in pravna vprašanja. Odločbo mora toženka obrazložiti skladno s prvim odstavkom 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se v zadevi uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP.

K II. točki izreka:

15. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu tožniku prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v sodnem postopku zastopal odvetnik, tožnici priznalo stroške v uveljavljanem znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki ga mora toženka plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.