Jedro

Ker sta pravdni stranki dogovorili v zavarovalni pogodbi za zavarovanje pravne zaščite čas nastopa zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba pa je bila sklenjena pozneje, ni zavarovalnega kritja. Zavarovalni primer je dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ). V konkretnem primeru gre za kršitev pogodbe o delu, ko je avtoservis napačno popravil tožnikov avtomobil. Nastanek pravdnih stroškov, kar je bilo pozneje, ne more vplivati na s pogodbo dogovorjen čas nastopa zavarovalnega primera.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je od tožene stranke zahtevala plačilo pravdnih stroškov po zahtevku dne 23. 4. 2014 v znesku 2.436,00 EUR ter zakonite zamudne obresti od vložitve dalje do plačila in pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče ne obrazloži, zakaj je zavrnilo tožbeni zahtevek. Sama tožena stranka je navedla, da gre v tem primeru za pokrivanje pravnih

3. interesov zavarovanca in nastalih stroškov. Sodišče pa napačno zaključi, kdaj je zavarovalni primer nastala .Sklicuje se na pogoje (SPPZ 12) in meni, da je zavarovalni primer nastal 23. 3. 2012. V resnici pa je, ko je Avtoservis X s.p. prvič zavrnil reklamacijo, to je 16. 4. 2014. Sodišče tudi ne pove, kakšni odvetniški in drugi pravdni stroški so nastali 23. 3. 2012. Takrat niso nastali pravdni stroški. Tožnik se je dve leti vozil s popravljenim menjalnikom, ne vedoč, da gre za pomanjkljivost pri sestavi menjalnika. Sodišče ne pojasni, kakšna škoda na menjalniku je nastala 23. 3. 2012. Škoda sploh ni nastala takrat. Tožnik uveljavlja le pravdne stroške, ki so nastali kasneje. Dejanje zavrnitve Avtoservisa X s. p. ustreza opisu iz 3. točke 2. člena SPPZ 12, ki določa, da šteje kot zavarovalni primer dejanska ali zatrjevana kršitev pravne obveznosti ali pravnega predpisa s strani tretje osebe in da se šteje, da je nastal, ko ena od navedenih oseb začne ali naj bi kršila obveznost ali pravni predpis. Zavrnitev reklamacije predstavlja kršitev pravne obveznosti in zato je odločilen ta datum. Tožnik ni imel možnosti, da s pravdo doseže povrnitev škode, tako da so tega dne nastali tudi stroški, za katere jamči tožena stranka. Izrek sodbe je v nasprotju z obrazložitvijo, ki ugotavlja, da pravna zaščita je zavarovana in da so nastali stroški znotraj zavarovalne dobe. V primeru uspeha pravde proti Avtoservisu X s.p. bo sodišče zanesljivo odločilo tudi o stroških, ki so tožeči stranki nastali in bi jih moral plačati Avtoservisu X s. p. V takem primeru bi tožena stranka imela regres za izplačane stroške. Vprašanje je, kdaj so tožeči stranki nastali pravdni stroški, ali 23. 3. 2012, ko je bil avto napačno popravljen, ali ko je Avtoservis X zavrnil upravičeno reklamacijo in je tožnik bil primoran k tožbi.

4. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožena stranka je v tej pravdni zadevi zatrjevala, da v trenutku nastanka zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba še ni bila sklenjena in zato ni podana pasivna legitimacija tožene stranke. Tožeča stranka pa je v tožbi zatrjevala, da je zavarovalni primer nastal 16. 4. 2014, ko je Avtoservis X s.p. zavrnil reklamacijo tožeče stranke iz pogodbe o delu zaradi popravila avtomobila. Sodišče prve stopnje je v tem delu sledilo navedbam tožene stranke in razsodilo, da zavarovalno kritje ni pričelo teči, ker je bila zavarovalna pogodba sklenjena 11. 11. 2012, zavarovalni primer pa se je zgodil 23. 3. 2012, ko je Avtoservis X s. p. pomanjkljivo izpolnil pogodbo za popravilo tožnikovega avtomobila in s tem kršil to pogodbo.

7. Med pravdnima strankama je bila sklenjena zavarovalna pogodba za prostovoljno zavarovanje za zavarovanje pravne zaščite po polici in pogoji SPPZ 12 (priloga A1 in B9). Po 1. členu pogojev je predmet zavarovanja varovanje pravnih interesov zavarovalca in prevzem zaradi tega nastalih stroškov. Zavarovalno varstvo je po 1. členu določeno v splošnih in posebnih določbah in se nanaša na vsakokrat dogovorjene rizike. Zavarovalni primer in čas nastanka sta pravdni stranki uredili v 2. členu Pogojev. Tožena stranka in temu je tudi tožeča stranka pritrdila, je trdila, da je v konkretnem primeru podana nevarnost zaradi kršitve sklenjene pogodbe med tožnikom in Avtoservisom in v zvezi s tem nastalimi tožnikovimi stroški upravne zaščite. 17. člen zavarovalnih pogojev ureja odškodninsko pravno zaščito lastnika motornega vozila. Nato pa so našteti primeri, ko gre za pravno zaščito v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo lastnika vozila, kakor tudi stroški uveljavljanja premoženjskih škod, ki so posledica kršitve pogodbenih obveznosti (17. člen, 2. točka, četrti odstavek). V zvezi s takimi primeri sta pravdni stranki dogovorili, da šteje za zavarovalni primer oziroma čas zavarovalnega primera nastanek škodnega dogodka (prvi odstavek 2. člena Pogojev). Nastanek škodnega dogodka je v danem primeru napačna izpolnitev pogodbe o delu Avtoservisa X s.p. Pri tem ni pomembno, kdaj je nastopila posledica oziroma je tožnik zaznal take motnje v delovanju menjalnika, da se je ponovno obrnil na Avtoservis tokrat v Nemčiji, kjer so ugotovili, da je škodo na menjalniku povzročil Avtoservis X s.p. Ni pomembno tudi, da so tožniku nastajali pravdni stroški, ki bi bili sicer kriti iz zavarovanja pravne zaščite, ko je bila vložena tožba proti Avtoservisu X s.p. Tako se izkaže, da pritožba nima prav, ko trdi, da je zavarovalni primer nastal šele, ko mu je Avtoservis zavrnil reklamacijski zahtevek, kar je bilo 16. 4. 2014. 8. Tožena stranka se pravilno sklicuje, da je določitev zavarovalnega primera na način, kot je v pogodbi, v skladu s sicer kogentnimi določbami Obligacijskega zakonika oziroma 922. členom OZ. Zavarovalni primer je dogodek glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. To pomeni, da mora nastati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, sicer je pogodba nična (drugi odstavek 922. člena OZ). Vsaka zavarovalna pogodba se sklene za določen riziko, katerega realizacija pomeni zavarovalni primer. Riziko je obstoj nevarnosti za nastanek zavarovalnega primera. Zavarovalni primer pa je že realizacija rizika. Teorija rizika opredeljuje zavarovalni primer kot možnost nastanka negotovega dogodka, ki ni odvisen od izključne volje strank in katerega zavarovanje je dopustno.(1) Pritožbeno sodišče pojasnjuje s podobnim primerom zavarovanja za primer odgovornosti voznika zaradi uporabe motornega vozila. Negotovo je, ali bo prišlo do prometne nesreče, v kateri bo nastala škoda. Prometna nesreča se tudi lahko zgodi, pa še ni gotovo, ali je sploh nastala škoda.(2) To pomeni, da ni pomembno, kdaj je nastala škodljiva posledica oziroma kdaj zavarovanec v konkretnem primeru izve za posledico škodnega dogodka. V spornem primeru se tudi kaže, da je tožnik izvedel za škodo šele, ko so mu v nemškem servisu povedali, da je bil menjalnik napačno popravljen. Škoda, ki so v zavarovanju pravne zaščite pravdni stroški oziroma stroški odvetnika, pa so nastajali pozneje. Trenutek nastanka zavarovalnega primera ni enačiti s časom, ko oškodovanec izve za storilca in škodo, kar so pravno relevantna dejstva pri zastaranju odškodninskih zahtevkov. Določitev rizika in zavarovalnega primera so bistvena sestavina zavarovalne pogodbe iz 921. člena OZ. Ker gre za prostovoljno zavarovanje, sta se pogodbeni stranki tako dogovorili. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zavarovanje v trenutku nastanka škodnega dogodka oziroma zavarovalnega primera, ni obstajalo. Pritožbeno sodišče le še odgovarja pritožniku, da je tudi po 21. členu Pogojev, ki nosi naslov „Splošna odškodninska pravna zaščita“ enako določeno (2. člen), da je čas nastanka zavarovalnega primera enak nastanku škodnega dogodka.(3) Gre za civilnopravna pogodbena razmerja brez elementa „avtomobila“. Zavarovalni primer ne more biti tako določen, da bi zavarovanec sam odločal, kdaj bo uveljavljal stroške pravne zaščite in s tem določi trenutek nastopa zavarovalnega primera. Tako se izkaže, da je kršitev pogodbenih obveznosti Avtoservisa, kar je zavarovalni primer bil pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in zato zavarovalno kritje za stroške pravne zaščite v zvezi s kršitvijo pogodbe o delu Avtoservisa ni podano.

9. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ti niso v nasprotju, zato ni podana smiselno uveljavljena bistvena kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. čelna. Sodišču ni potrebno odgovarjati na tožbene navedbe, ki se nanašajo na posamezne stroške oziroma uveljavljano škodo. Če zavarovalno kritje ni podano, ni potrebno ugotavljati drugih elementov, ki so potrebni, da bi tožeča stranka uspešno uveljavila svoje zahtevke iz zavarovalne pogodbe. Zmotno tudi trdi pritožba, da je zavarovalni primer trenutek, ko je bila zavrnitev odškodninskega zahtevka tožnika proti Avtoservisu. Izrek sodbe torej ni v nasprotju z obrazložitvijo. Sicer je treba tožeči stranki pojasniti, da je dajatev iz zavarovalne pogodbe, katero vtožuje tožnik, denarna in je opis iz tožbenega zahtevka, da gre za „pravdne stroške K. S. po zahtevku z dne 23. 4. 2014“, odveč. Gre za dajatveni zahtevek in ne za ugotovitveni.

10. Pritožba ima sicer prav, ko meni, da bi v primeru uspešne tožbe proti A. tožnik bil upravičen do lastnih pravdnih stroškov, nato pa bi imela tožena stranka, če bi bila ta škoda krita in izplačana, regres proti Avtoservisu X s.p. Gre za subrogacijo po 963. členu OZ. Vendar v tem primeru zavarovalno kritje še ni bilo podano, zato so razlogovanja o tem, odveč.

11. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo kršitev določb postopka, ki jih pritožba uveljavlja, ali na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj A. Polajnar Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, str. 805. Op. št.(2): Npr. poškodba sopotnika, ki zaradi udarca v glavo utrpi poškodbe možganov in umre nekaj mesecev po prometni nesreči. Op. št. (3): Zavarovalni pogoji so napisani oziroma prevedeni toliko jasno, da jih je moč uporabiti. Vendar bi kazalo toženi stranki priporočiti, da zavarovalne pogoje lektorira.