Jedro

Če je imel pooblaščenec - odvetnik tožene stranke pooblastilo za opravljanje procesnih dejanj, med ostalimi tudi za pripoznavo zahtevka, pri čemer je bila glede tega njegova izjava na naroku obravnave nedvomna in brez pridržka, so bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici, kot pravni naslednici pokojnega moža in tožnika A. C., izplačati razliko nadomestila plače za čas od meseca novembra 1991 do decembra 1992 v neto znesku 159.072,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 1.1.1993 dalje ter ji povrniti stroške postopka v znesku 27.094,00 SIT, ki predstavljajo nagrado njenemu pooblaščencu, kot tudi stroške takse za tožbo v znesku 1.820,00 SIT in takse za sodbo v znesku 4.725,00 SIT, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka po določbi 3. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis). Navaja, da sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo obvestila Ministrstva za gospodarske dejavnosti RS z dne 20.1.1997, iz katerega izhaja, da ni pogojev za gotovinsko izplačilo premalo izplačanih plač. Poleg tega se sklicuje na priporočilo vlade, da se dolgovani zneski iz naslova premalo izplačanih plač vložijo v lastninske deleže, kar je že storila večina njenih delavcev.

Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in v celoti potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 3. odst. 353. čl. ZPP se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Tožena stranka se sklicuje na razlog bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče prve stopnje pri svoji presoji ni upoštevalo obvestilo pristojnega ministrstva, da ni pogojev za gotovinsko izplačilo premalo izplačanih plač. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča neupoštevanje navedenega dejstva ne predstavlja nikakršno bistveno kršitev postopka, temveč lahko le razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v konkretnem primeru povsem nepomembno, saj se sodba iz tega razloga ne more izpodbijati.

Ne glede na navedeno pa je v zadevi odločilno, da je tožena stranka po svojem pooblaščencu nedvoumno pripoznala zahtevek, pri čemer ne gre za nikakršne razloge da pooblaščenec za pripoznavo tožbenega zahtevka ne bi imel pooblastila (96. čl. ZPP). Njegova izjava na naroku obravnave dne 11.1.1999 ni vsebovala nobenega pridržka oz. da bi bila ta podana v kakršnikoli zmoti ali pod prisilo. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati (2. odst. 331. čl. ZPP). Ker tako ni podan uveljavljeni pritožbeni razlog, kot tudi ne razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).

Tožnica je v zvezi z odgovorom na pritožbo priglasila stroške.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k sprejeti odločitvi. Zato tožnica sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).