Up-270/99

16. 11. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 16. novembra 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 237/99 z dne 30. 9. 1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 430/99 z dne 17. 9. 1999 in s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Kpd 651/99 z dne 15. 9. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene odločitve sodišč, s katerimi je bil zoper njega odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do osebne svobode. Zunajobravnavni senat po mnenju pritožnika ni odločal skladno z zakonsko in ustavno določenimi pogoji iz 20. člena Ustave, ker ni ugotovil, da bi bil pripor zoper pritožnika neogibno potreben, zaradi česar bi moral odrejeni pripor nadomestiti s hišnim priporom. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane sklepe razveljavi.

2.Preiskovalni sodnik je zoper pritožnika odredil pripor zaradi obstoja utemeljenega suma, da je pritožnik storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po drugem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 in 23/99 - v nadaljevanju: KZ) in nadaljevano kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ. Ponovitveno nevarnost je preiskovalni sodnik utemeljil s tem, da pritožnik občasno jemlje heroin, da ni nikjer zaposlen, da je iz okoliščin očitanega kaznivega dejanja mogoče sklepati na dalj časa trajajočo dejavnost in trdovratnost storilca, da naj bi v zadnjem primeru prodal preko 100 g heroina. Presojo neogibne potrebnosti odreditve pripora pa je preiskovalni sodnik oprl na to, da je heroin izjemno nevarno mamilo, ki predstavlja veliko nevarnost za njegove uživalce, in na to, da je trgovina z drogo dejavnost, ki močno ogroža varnost ljudi.

3.Zunajobravnavni senat je zavrnil pritožnikovo pritožbo zoper sklep preiskovalnega sodnika in v obrazložitvi izrecno zavrnil pritožnikove navedbe glede obrazložitve utemeljenega suma, uporabe izraza "trdovratnost" in glede prejudiciranja odločitve. Vrhovno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikovega zagovornika in pri tem odgovorilo tudi na zatrjevano kršitev 20. člena Ustave. Po presoji Vrhovnega sodišča imata prvo in drugostopni sklep določne razloge o obstoju ponovitvene nevarnosti, "vključno z razlogi o ogrožanju varnosti ljudi, ko za uporabo nadomestnega ukrepa za pripor ni pogojev".

B.

4.Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - v nadaljevanju: ZKP) določa v 3. točki drugega odstavka 201. člena, da se sme pripor odrediti, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušeno kaznivo dejanje ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-18/93 z dne 11.4.1996 (Uradni list RS, št. 25/96 in OdlUS V, 40) in v drugih odločitvah o pripornih zadevah opredelilo pogoje, pod katerimi je dopusten poseg v osebno svobodo posameznika. Po stališču Ustavnega sodišča mora sklepanje sodišča o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti temeljiti na konkretnih okoliščinah, iz katerih je možno napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje. Sodišče mora nadalje ugotoviti, da obstoji nevarnost ponavljanja takšnega dejanja, ki pomeni ogrožanje varnosti ljudi. Nato pa mora ob uporabi načela sorazmernosti presoditi, ali je pripor neogibno potreben za dosego cilja (odvrnitev ponovitvene nevarnosti) ali pa ga je možno doseči tudi z odreditvijo katerega od milejših ukrepov.

6.Zatrjevana kršitev pravice do osebne svobode v tem primeru ni podana. Kakor je razvidno iz obrazložitve sklepa preiskovalnega sodnika, je ta ugotovil in presodil vse zgoraj navedene okoliščine, ki so ustavnopravno pomembne za odreditev pripora (točka 2 te obrazložitve). Pri tem je treba pritrditi stališču preiskovalnega sodnika, da je heroin izjemno nevarno mamilo in da trgovina s to drogo nedvomno močno ogroža varnost ljudi. Zato z njegovo odločitvijo ni bila kršena pritožnikova pravica iz prvega odstavka 19. člena Ustave.

7.Sklepa zunajobravnavnega senata, s katerim je bilo odločeno o pritožbi, ni mogoče obravnavati samega zase, saj predstavlja skupaj s sklepom preiskovalnega sodnika celoto. Ni naloga pritožbenega organa, da ugotavlja obstoj dejanskih okoliščin in pravnih razlogov, na podlagi katerih je dovoljeno poseči v ustavno

pravico do osebne svobode. To je naloga prvostopnega organa.

8.Naloga drugostopnega organa pa je, da odločitev prvostopnega organa v postopku s pritožbo preizkusi in pri tem obrazloženo odgovori na pritožnikove navedbe dejanske in pravne narave. To nalogo pa sta tako zunajobravnavni senat ob odločanju o pritožbi kakor tudi Vrhovno sodišče ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti opravila. Zato tudi izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati kršitve pritožnikove pravice do osebne svobode.

9.Ker zatrjevana kršitev prvega odstavka 19. člena Ustave ni podana, ni bilo razlogov za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk