13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnica v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 484/2000 z dne 14. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah št. P 200/95 z dne 19. 1. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta pritožnika (v pravdnem postopku tožnika) od tožene stranke zahtevala plačilo določenega denarnega zneska kot odškodnino, ker 12 let nista mogla uporabljati svoje parcele št. 759 k. o. V. V. Pritožnika sta se zoper tako sodbo pritožila, Višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta svojo odločitev oprli na stališče, da tožena stranka ni bila "dejanski uživalec" parcele št. 759 k.o. V. V., zato v tej pravdi ne more biti pasivno legitimirana.

Pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata navedeno odločitev sodišča. Navajata, da jima je bila zaradi ravnanja tožene stranke kratena pravica uživati svojo lastnino. Po mnenju pritožnikov je pravno tolmačenje sodišča zmotno, z izraženim stališčem pa naj bi bile kršene njune ustavne pravice. Pritožnika menita, da sta zaradi zmotnega tolmačenja vsebine pojma "uporaba" ostala brez lastninskopravnih upravičenj, ki jima jih zagotavlja Ustava.

Zatrjujeta kršitev 2., 22., 23. in 33. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnika utemeljujeta ustavno pritožbo, kršitve človekovih pravic sicer zatrjujeta, vendar jih ne izkažeta. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v njuno korist, še ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Tudi kršitve ustavnih procesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 23. člen Ustave, ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna. Za kršitev pravice iz 22. člena Ustave bi sicer lahko šlo, če bi bilo v izpodbijanih sodbah zavzeto pravno stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno, česar pa Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč svoje pravno stališče obrazložili in ga utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti.

Pritožnika z večino navedb ustavne pritožbe oporekata le pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava, kar pa, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

4.Pritožnika v ustavni pritožbi zatrjujeta tudi kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave. Ker navedeni člen ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger