Jedro

Ker sodnik v ponovljenem postopku napotkov pritožbenega sodišča ni upošteval, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred drugim sodnikom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijani II in III točki razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču v nov postopek pred drugega sodnika.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v izpodbijani II. točki izreka ugotovilo, da obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili po obstoječi poti v skupni širini 3,5 m za potrebe gospodujočega zemljišča, to je nepremičnin parc. št. 1853/12, vl. št. 3813 k.o. V., v lasti M. P., Č. u. 5, L. do celote in nepremičnine parc. št. 1853/6 vl. št. 1581 k.o. V. v lasti V. d.o.o., G. 50, L., do deleža 7/10, v breme vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, to je parc. št. 1853 vpisane v vl. št. 1673 k.o. V., last I. H., G. 54, L.. V III. točki izreka je odločilo tudi o stroških postopka, ki jih je tožeči stranki dolžna povrniti tožena stranka.

Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pravdnega postopka, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi navaja, da odsotnost dajatvenega zahtevka kaže na odsotnost pravnega interesa tožečih strank v postavljenem zahtevku. Pred postopkom na prvi stopnji se je doslej v celoti potrdila trditev prvo in drugotožene stranke, da gre v konkretnem primeru le za napako zemljiške knjige pri prenosu parcele iz vložka v vložek in da je takšno napako dolžno popraviti sodišče samo. To napako je zemljiškoknjižno sodišče med postopkom na prvi stopnji delno tudi že saniralo. Zato je tožeča stranka zoper prvo in drugotoženo stranko umaknila tožbo. Sodišče pa je v nasprotju z določilom 158. člena ZPP odločilo, da mora stroške postopka tožeči stranki povrniti tudi prvo in drugotožena stranka. V glavi odločbe je povsem izpuščena pravdna stranka V. d.o.o., L. v 2. točki izreka je prvotožeči stranki pripisan solastniški delež drugotožeče stranke, drugotožeče stranke pa v izreku sploh ni, čeprav je solastnica gospodujočega zemljišča. Tudi parcelna oznaka služečega zemljišča je nepravilna, saj parcela s številko 1853 k.o. V. ne obstaja in tudi ni vpisana v vl. št. 1673 k.o. V., kot je tožena stranka pa tudi ni lastnica parcele št. 1853 k.o. V.. Izrek sodbe ne ugotavlja niti tistega, kar so tožeče stranke zahtevale, predvsem pa ne omogoča vknjižbe ugotovljenega pravnega dejstva, kar je najbrž smisel takšnega pravdnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka se je že v obrazložitvi tožbe sklicevala na večletno uporabo poti in po prvi razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje v pripravljalni vlogi z dne 2.4.2009 jasno navedla, da ima pravni interes, da se priposestvovana stvarna služnost vknjiži v zemljiški knjigi v korist parcel št. 1853/6 in 1853/12 k.o. V., ki so last tožeče stranke in postavila tudi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice stvarne služnosti. Takšna trditvena podlaga tožeče stranke kaže, da tožeča stranka uveljavlja stvarnopravno varstvo.

Sodišče prve stopnje je v nasprotju s trditveno podlago tožeče stranke v tožbi in pripravljalni vlogi ni odločalo o pridobitvi služnostne pravice na podlagi priposestvovanja, ampak je kot sledi iz obrazložitve izpodbijane sodbe odločalo o odpravi pomote v zemljiškoknjižnem postopku, ne da bi pred tem preverilo, ali je tožba na takšni materialnopravni podlagi sploh sklepčna. Tožnik namreč ni postavil tožbenega zahtevka, ki bi sodišču omogočil odločanje o odpravi pomote v zemljiškoknjižnem postopku. Sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi ugotovilo pri izvršitvi kakšnega sklepa o dovolitvi vpisa je prišlo do pomote, pri kateri nepremičnini in v čem je pomota. Pri odločanju o odpravi pomote v zemljiškoknjižnem postopku pa gre prav za odpravo neskladja med dovoljenim in izvršenim vpisom. Sodišče prve stopnje je zato materialno pravo zmotno uporabilo, ker je nesklepčni tožbi ugodilo.

Ker sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi priposestvovanja sploh še ni odločalo, je sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa po uradni dolžnosti ugodilo pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika.

Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo napotil v sklepu, opr. št. II Cp 1552/2008 z dne 5.11.2008 sedaj pritožbeno sodišče zadevo vrača v nov postopek pred drugega sodnika. V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva trditveno podlago tožeče stranke in napotke sodišča druge stopnje v sklepu II Cp 155272008 z dne 5.11.2008. Izrek o stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).