Jedro

Kot je potrebno nedvoumno izkazano soglasje volje delavca in delodajalca pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (pisna oblika), je z enako stopnjo dokazano soglasje volje potrebno tudi za sporazumni odstop oziroma sporazumno razveljavitev takšnega sporazuma. Le takšna razveljavitev sporazuma bi bila pravno pomembna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu od 7.4.2003 dalje vzpostavi delovno razmerje za nedoločen čas s pravicami iz delovnega razmerja, kot jih je imel do tega datuma.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožniku na podlagi pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 22.11.2002 po koriščenju letnega dopusta in viška ur dne 6.4.2003 delovno razmerje zakonito prenehalo. Kljub nekaterim dogovorom, da bi ostal na delu, tožnik in tožena stranka novega delovnega razmerja za čas po tem datumu nista sklenila.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati ravnanja tožene stranke po 22.11.2002, ki so dejansko pomenila preklic navedenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Na podlagi teh ravnanj in dogovorov je dejansko prišlo do obojestranskega soglasja, da sporazum o prenehanju delovnega razmerja ne velja in je zato tožnik utemeljeno odklonil podpis ponudene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ker je bil tudi po 6.4.2003 upravičen do nespremenjenega delovnopravnega statusa.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 36/2004) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njen navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik v reviziji ni navedel bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih storilo sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe. Zato revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

Revizijsko sodišče soglaša, da v primeru sklenitve pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja v smislu določb 2. točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), v katerem je določno opredeljen datum prenehanja delovnega razmerja, delodajalcu ni potrebno izdajati posebnega ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Prav tako soglaša, da po sklenitvi sporazuma tožniku izdani sklep o začasnem čakanju na delo, ki sporazuma o prenehanju delovnega razmerja sploh ne omenja, ni pomenil odstopa od tega sporazuma. Tudi ustni dogovori med novim direktorjem tožene stranke in tožnikom o možnostih nadaljnje zaposlitve tožnika brez izrecnega dogovora o preklicu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ne morejo pomeniti odstopa od tega sporazuma. Enako velja za enodnevni nastop dela tožnika na gradbišču pri pogodbenem partnerju tožene stranke, na katerega tožena stranka brez nove formalne sklenitve delovnega razmerja ni pristala.

Kot je potrebno nedvoumno izkazano soglasje volje delavca in delodajalca pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja (pisna oblika), je z enako stopnjo dokazano soglasje volje potrebno tudi za sporazumni odstop oziroma sporazumno razveljavitev takšnega sporazuma. Le takšna razveljavitev sporazuma bi bila pravno pomembna.

Ker nedvoumna razveljavitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja pred sodiščem ni bila ugotovljena, je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da je tožniku 6.4.2003 na podlagi sporazuma z dne 22.11.2002 delovno razmerje zakonito prenehalo. Ker po tem datumu med tožnikom in toženo stranko ni prišlo do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi oziroma novega delovnega razmerja, tožnik s svojim zahtevkom za priznanje pravic iz delovnega razmerja ni mogel uspeti.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.