11. 9. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Ultra, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Mirko Bandelj, odvetnik v Ljubljani, na seji 11. septembra 2007

sklenilo:

1.Izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače-Fram (prostorski plan občine Rače-Fram), Spremembe in dopolnitve v letu 2004 (Medobčinski uradni vestnik, št. 26/04) v delu, ki se nanaša na spremembo namembnosti parc. št. 768/2 in 768/3 k. o. Rače, se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

2.Predlog, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje odločbe Upravne enote Maribor št. 352-59/2007 z dne 17. 4. 2007, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače-Fram (prostorski plan občine Rače-Fram), Spremembe in dopolnitve v letu 2004 (v nadaljevanju Prostorski plan), kolikor spreminja namensko rabo parc. št. 768/2 in 768/3 k. o. Rače iz stavbnega zemljišča v gozd. Sporni parceli naj bi obsegali neizkoriščeno gramoznico in ne gozda, kot naj bi bilo to opredeljeno v Prostorskem planu. Pobudnica navaja, da ji je bila predložena pogodba o prodaji parc. št. 768/3 k. o. Rače za gradnjo avtoceste. Pobudnica naj pogodbe ne bi podpisala, ker naj bi bila cena bistveno nižja od dejanske vrednosti nepremičnine. Zato naj bi razlastitveni upravičenec predlagal razlastitev. Navaja, da ne nasprotuje dejstvu, da bo njeno zemljišče uporabljeno za gradnjo avtoceste, vendar pa meni, da bi moralo biti odkupljeno po ceni, ki ustreza dejanski vrednosti spornih nepremičnin. Predlaga začasno zadržanje izpodbijanega akta in ustavitev razlastitvenega postopka, ki je bil uveden na podlagi odločbe Upravne enote Maribor št. 352-59/2007 z dne 17. 4. 2007.

2.Občina odgovarja, da so bila pobudničina zemljišča v planu, ki je veljal do uveljavitve Prostorskega plana, opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča – ureditveno območje za eksploatacijo gramoza. Navaja, da je na teh zemljiščih načrtovana gradnja avtoceste, zato naj ne bi bilo več mogoče teh zemljišč uporabljati za izkoriščanje gramoza, vendar ne nasprotuje zadržanju izvrševanja Prostorskega plana.

B.

3.Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Iz citirane določbe ZUstS ne izhaja možnost, da se v postopku presoje predpisov predlaga začasno zadržanje izvrševanja posamičnih pravnih aktov. Ustavno sodišče je zato takšen predlog zavrglo (2. točka izreka).

4.Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja izpodbijanega akta. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1) je eden izmed kriterijev za ugotavljanje vrednosti razlaščene nepremičnine tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. To pa pomeni, da bi se pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino upoštevala namembnost (gozd), določena v izpodbijanem aktu. Glede na to pa bi pobudnici lahko nastale škodljive posledice, ker bi dobila bistveno nižjo odškodnino za razlaščeno nepremičnino, kot je bilo to določeno v prejšnjem prostorskem planu. Po drugi strani pa začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega dela Prostorskega plana za Občino nima nikakršnih posledic (1. točka izreka).

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Fišer in sodnica Modrijan.

Predsednik dr. Janez Čebulj

13. 3. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti družbe Ultra, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Mirko Bandelj, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. marca 2008

odločilo:

1.Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače - Fram (prostorski plan občine Rače - Fram), spremembe in dopolnitve v letu 2004 (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 26/04) se v delu, ki spreminja zemljišče s parc. št. 768/1 in 768/2, k. o. Rače, iz stavbnega zemljišča v gozd, razveljavi.

2.Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače - Fram (prostorski plan občine Rače - Fram), spremembe in dopolnitve v letu 2004 (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 26/04) je bil v delu, ki se je nanašal na spremembo namembnosti parc. št. 768/3, k. o. Rače, iz stavbnega zemljišča v gozd, v neskladju z zakonom. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.

3.Do drugačne ureditve se šteje, da je za parceli št. 768/1 in 768/2, k. o. Rače, določena namenska raba, kot je bila določena pred uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače - Fram (prostorski plan občine Rače - Fram), spremembe in dopolnitve v letu 2004.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor, za območje Rače - Fram (prostorski plan občine Rače - Fram), spremembe in dopolnitve v letu 2004 (v nadaljevanju Prostorski plan), kolikor spreminja namensko rabo parc. št. 768/1, 768/2 in 768/3, k. o. Rače, iz stavbnega zemljišča v gozd. Sporne parcele naj bi obsegale neizkoriščeno gramoznico in ne gozda, kot naj bi bilo to opredeljeno v Prostorskem planu. Pobudnica naj ne bi bila seznanjena s spremembo namenske rabe svojih nepremičnin. Navaja, da ji je bila zaradi gradnje avtoceste predložena kupoprodajna pogodba za dosego javne koristi za parc. št. 768/3, k. o. Rače. Višina odškodnine naj bi bila določena, kot velja za gozd in ne za nezazidano stavbno zemljišče, kot naj bi bilo to določeno v prejšnjem planu. Pobudnica naj pogodbe ne bi podpisala, ker naj bi bila cena bistveno nižja od dejanske vrednosti nepremičnine. Zato naj bi razlastitveni upravičenec predlagal razlastitev. Navaja, da ne nasprotuje dejstvu, da bo njeno zemljišče uporabljeno za gradnjo avtoceste, vendar pa meni, da bi moralo biti odkupljeno po ceni, ki ustreza dejanski vrednosti spornih nepremičnin. Zatrjuje neskladje z 2. in s 33. členom Ustave.

2.Občina odgovarja, da so bila pobudničina zemljišča v planu, ki je veljal do uveljavitve Prostorskega plana, opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča – ureditveno območje za izkoriščanje gramoza. Navaja, da je v pristojnosti občine, da določa namembnost zemljišč na svojem območju in jih razvršča v kmetijska, gozdna in nezazidana stavbna zemljišča. Občina naj bi v izpodbijanem delu Prostorski plan spremenila, ker naj bi bila na pobudničinih zemljiščih načrtovana gradnja avtoceste. Z uveljavitvijo Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Uradni list RS, št. 73/05 – v nadaljevanju Uredba) naj Občina ne bi mogla načrtovati nobenega posega na tem območju.

B.

3.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-185/07 z dne 11. 9. 2007 (Uradni list RS, št. 85/07) do končne odločitve zadržalo izvajanje Prostorskega plana v delu, ki se nanaša na spremembo namenske rabe iz stavbnega zemljišča v gozd. Pobudnici je bil torej že priznan pravni interes, zato stališče, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08), ne more vplivati na njen pravni položaj. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

4.Pobudnica zatrjuje, da je z izpodbijanim Prostorskim planom Občina nezakonito spremenila namembnost njenih nepremičnin iz stavbnih zemljišč v gozd, čeprav izkoriščanje gramoza še ni bilo končano, niti ni bila izvedena sanacija teh zemljišč. Pobudničine parcele tudi v naravi niso gozd, ker na njih ni niti enega drevesa.

5.Postopek priprave Prostorskega plana se je leta 2001 začel po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 – ZUreP), sprejet pa je bil po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju ZUreP-1). Prostorski plan je bil sprejet 19. 7. 2004, uveljavljen pa 27. 10. 2004. Od tega dne pa do uveljavitve Uredbe (16. 8. 2005) so bile pobudničine parcele opredeljene kot gozd. Z uveljavitvijo Uredbe, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka 54. člena spremenila Prostorski plan, je parc. št. 768/3, k. o. Rače, ki je nastala iz parc. št. 768/2, k. o. Rače, po odločbi Območne geodetske uprave Maribor št. 90312-1661/2005 z dne 16. 11. 2005 določena kot stavbno zemljišče, namenjeno za gradnjo avtoceste.

6.Pobudničino zemljišče s parc. št. 768/3, k. o. Rače, je predmet razlastitve, ker je po tej parceli na podlagi Uredbe načrtovana gradnja avtoceste. Po tretjem odstavku 105. člena ZUreP-1 je eden izmed kriterijev za ugotavljanje vrednosti razlaščene nepremičnine tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. To pa pomeni, da bi se pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino upoštevala namembnost (gozd), določena v izpodbijanem aktu. Glede na to pa bi pobudnica dobila bistveno nižjo odškodnino za razlaščeno nepremičnino, kot je bilo to določeno v prejšnjem prostorskem planu. Prav tako se je s spremembo namembnosti parc. št. 768/1 in 768/2, k. o. Rače, iz stavbnega zemljišča v gozd spremenil pravni status teh zemljišč in se je zmanjšala njihova vrednost.

7.Zemljišče s parc. št. 768/1 in 768/2, k. o. Rače, je bilo do uveljavitve Prostorskega plana nezazidano stavbno zemljišče – gramoznica.[1] Z izpodbijanim Prostorskim planom pa je bila tem zemljiščem v celoti spremenjena namembnost v gozd.[2] Iz odgovora Občine izhaja, da je bila ta sprememba izvedena zaradi načrtovanja gradnje avtoceste in zato ni bilo več možno teh zemljišč z izpodbijanim aktom nameniti za druge namene (izkoriščanje mineralnih surovin). Občina meni, da je v njeni pristojnosti določanje namenske rabe zemljišč in zato tudi spreminjanje te rabe. Res je, da sta urejanje prostora in prostorsko načrtovanje v pristojnosti občin, vendar občine pri tem niso povsem nevezane. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-116/05 z dne 5. 7. 2007 (Uradni list RS, št. 64/07) sprejelo stališče, da so občine vezane na obvezna izhodišča, vsebovana v državnem planu, poleg tega pa pri določanju (s tem pa tudi spreminjanju) namembnosti tudi na tiste predpise, ki določajo pogoje, pod katerimi se lahko zemljišče šteje za zemljišče z določenim namenom.

8.V obravnavani zadevi je Občina z Odlokom spremenila namembnost iz stavbnega zemljišča v gozd, kar je v njeni pristojnosti. Vendar mora pri tem upoštevati zakonsko določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko zemljišče opredeli kot gozd. To pa pomeni, da bi morala Občina za tako spremembo izdelati strokovne podlage, ki jih predpisuje 7. člen ZUreP-1. Iz odgovora Občine ne izhaja, da so bile te strokovne podlage izdelane, niti te niso bile predvidene v programu priprave izpodbijanega akta. Občina je le pojasnila, da z izpodbijanim aktom ni bilo mogoče nameniti spornih zemljišč za izkoriščanje mineralnih surovin, ker je bila po teh parcelah načrtovana avtocesta. Iz grafičnega dela Prostorskega plana, ki ga je predložila pobudnica, izhaja, da je Občina ureditveno območje gramoznice (po prejšnjem planu) v Prostorskem planu določila deloma kot športnorekreacijske površine, deloma pa kot gozd. Sporne parcele, ki so bile določene kot gozd, pa ne izpolnjujejo kriterijev, ki jih določa 2. člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – ZG). Iz fotografije, ki jo je predložila pobudnica, izhaja, da na pobudničinih parcelah ni gozdnega drevja.

9.Po 7. členu ZUreP-1 morajo prostorski akti temeljiti na predpisih, analizah in strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora in okolja. Občina pri spremembi namenske rabe stavbnega zemljišča v gozd ni izkazala, da so bile izdelane strokovne podlage. Kot navaja sama, je namembnost spremenila le zaradi načrtovane avtoceste, kar pa ne zadošča za spremembo namenske rabe. Zato je Prostorski plan v izpodbijanem delu v neskladju s 7. členom ZUreP-1.[3]

10.Ker je Ustavno sodišče razveljavilo Odlok v delu, ki je določil novo namensko rabo parc. št. 768/1 in 768/2, k. o. Rače, bi z razveljavitvijo za ti parceli raba ne bila določena. Zato je določilo tudi način izvršitve svoje odločbe. V razveljavljenem delu se glede namembnosti parcel uporablja predpis, ki je veljal pred uveljavitvijo Prostorskega plana (3. točka izreka).

11.V primeru, ko Ustavno sodišče presodi, da je bil v izpodbijanem delu predpis v neskladju z zakonom, da svoji odločitvi učinek odprave ali razveljavitve. Ker postopek za določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče za parc. št. 768/3, k. o. Rače, še ni pravnomočno končan, se je Ustavno sodišče odločilo, da ugotovitvi o neskladnosti v tem delu Prostorskega plana da učinek razveljavitve (2. točka izreka). Glede preostalega dela Prostorskega plana se je prav tako odločilo za učinek razveljavitve, ker pobudnica ni izkazala škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti (1. točka izreka).

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, prvega odstavka 47. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]To izhaja tudi iz lokacijske informacije, ki jo je 25. 11. 2003 pod št. 350-07/215 izdala Občina Rače - Fram. Izdana je bila na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Občine Rače - Fram (Medobčinski uradni vestnik, št. 7/99), v njej se potrjuje, da sta parc. št. 768/1 in 768/2, k. o. Rače, stavbni zemljišči – gramoznica.

[2]To izhaja iz grafičnega dela Prostorskega plana in iz lokacijske informacije, ki jo je izdala Občina Rače - Fram dne 14. 11. 2006 pod št. 3501/369-2006. V 3. točki lokacijske informacije je navedeno, da je bila na podlagi Prostorskega plana osnovna namenska raba gozd.

[3]Podobno je Ustavno sodišče odločilo že v odločbi št. U-I-116/05.