Jedro

Za izrek inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da objekt ne sodi med enostavne objekte, zato vprašanje, ali je gradnja objekta v nasprotju s prostorskim aktom, v tem postopku ni relevantno za izrek inšpekcijskega ukrepa.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik s tožbo izpodbija upravni akt z dne 23. 11. 2009, s katerim mu je bil naložen inšpekcijski ukrep, da mora kot investitor takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo lesene nadstrešnice za avtomobile tlorisnih izmer cca 6 m x cca 8 m, zgrajenih je že 9 betonskih točkovnih temeljev in postavljeni so trije leseni stebri, vse na zemljišču s parc. št. 1152 k.o. ... (1. točka izreka). Objekt mora investitor na lastne stroške v roku 1 meseca od prejeta tega akta odstraniti ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka). S 3. točko izreka so bile navedene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B, Ur. list RS, št. 126/07), ki veljajo za ta objekt. Odločeno je bilo tudi, da v primeru, če investitor v navedenem roku ne bo opravil naloženega dejanja, bo opravljena prisilna izvršba po pooblaščenem izvajalcu, na stroške tožnika (4. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (5. točka izreka). Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. 0612-457/2009/2 z dne 25.5.2010. Iz obrazložitve obeh upravnih odločb izhaja, da je tožnik na navedeni parceli zgradil nadstrešnico za osebna vozila brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kar je v nasprotju z določbo 3. člena ZGO-1. Tožnik je na dan ogleda dne 20. 11. 2009 imel zgrajenih 9 točkovnih temeljev in postavljene tri lesene stebre, ki so različnih velikosti, pripravljeni za enokapno streho. Tlorisne mere nadstrešnice so cca 6 m x cca 8 m, najnižji del kapne lege oz. višina najnižjega lesenega stebra je cca 1,70 m, najvišji del kapne lege oz. najvišjega lesenega stebra pa cca 2,50 m. Glede na dejansko stanje je bilo ugotovljeno, da so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1B in izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1. Po določbi 3.a člena citiranega zakona se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, vendar pa se ti objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskimi akti. Določbe 4., 11. in 12. člena Uredbe o vrstah objektov glede zahtevnosti (Ur. list RS, št. 37/08 in 99/08, v nadaljevanju: Uredba) taksativno navajajo pogoje ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt šteje kot enostaven objekt. Med strankama pa obstaja spor, ali se zadevni objekt šteje za enostavno objekt kot to trdi tožnik ali ne. Glede na dejansko stanje objekt ne predstavlja enostavnega objekta, saj iz dokumentacije izhaja, da znaša njegova površina 45 m2, po Uredbi pa je za opredelitev objekta kot enostavnega objekta dopustna površina največ 30 m2. Nedvomno je, da je tožnik zgradil 9 točkovnih temeljev, da bo nanje postavil lesene stebre, za 3 temelje pa je lesene stebre že postavil. Tako ni utemeljen ugovor tožnika, da namerava graditi enostaven objekt velikosti nekaj manj kot 30 m2, za gradnjo katerega ni potrebo pridobiti gradbenega dovoljenja.

Tožnik v tožbi navaja, da sporni objekt v času inšpekcijskega ogleda še ni bil zgrajen in da so bili postavljeni le točkovni temeljni za lesene stebre, torej gre za enostaven objekt za gradnjo katerega pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna. Tožnik je nameraval zgraditi nadstrešnico za avtomobile v velikosti nekaj manj kot 30 m2 in višine manj kot 3,5 m. Sedaj je že pridobil lokacijsko informacijo za objekt, ki jo je tožbi tudi priložil in iz katere so razvidne predvidene mere objekta. Odstrani je tudi že 3 lesene stebre, točkovni temelji pa ne predstavljajo nobenega objekta. Izpodbijana odloča ne navaja razlogov, zakaj bi bila zaradi sporne gradnje motena sosednja posest in tudi ne, zakaj bi bilo moteno vzdrževanje objekta. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožniku prisodi stroške upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi določbe 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami).

Po določbi 3. člena ZGO-1 se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oz. po določbah drugega odstavka istega člena na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Za enostavni objekt ZGO-1 v tretjem odstavku istega člena določa, da gradbeno dovoljenje zanj ni potrebno, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in če je njegova velikost, način gradnje in raba ter odmik od meje s sosednjimi zemljišči v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, s katerim se določi vrsta zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihova največja velikost, način gradnje in rabe ter pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč. Tak predpis pa je Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. list RS, št. 37/08 in 99/2008, Uredba), ki je veljala v letu 2009, ko je bil zgrajen sporni objekt. Uredba v 12. členu določa, kdaj se objekt šteje za enostavni objekt, v 13. členu pa našteva objekte za lastne potrebe, ki so enostavni objekti. Med temi je (v točki a) naveden tudi nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornim vozil in koles, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta. Tudi po presoji sodišča na podlagi podatkov predloženega spisa, predmetnega objekta – nadstrešnice ni mogoče šteti za enostavni objekt. Sodišče soglaša z ugotovitvijo upravnih organov prve in druge stopnje, da iz del, ki so bila izvedena (in ugotovljena na podlagi inšpekcijskega ogleda) izhaja, da bo zgrajen nadstrešek dimenzij 6 m x 8 m, da gre torej za objekt večjih dimenzij, kot so dovoljene za enostavni objekt (30 m2), in da torej pogoji iz 12. člena Uredbe glede dopustnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja (ki morajo biti izpolnjeni kumulativno), niso izpolnjeni. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da objekt v času inšpekcijskega nadzora sploh še ni bil postavljen in da točkovni temelji ne predstavljajo takšnega objekta, za katerega postavitev bi bilo potrebno gradbeno dovoljenje. Neutemeljeno pa po presoji sodišča tožnik zatrjuje tudi, da v odločbi inšpekcijskega organa prve stopnje ni bilo obrazloženo, zakaj naj bi bila motena posest s postavitvijo nadstrešnice na parcelno mejo. Za izrek inšpekcijskega ukrepa namreč zadostuje ugotovitev, da objekt ne sodi med enostavne objekte, zato ugotavljanje, ali je gradnja objekta v nasprotju s prostorskim aktom, v tem postopku niti ni relevantna za odločitev oz. izrek inšpekcijskega ukrepa.

Glede na vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločite o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.