Jedro

Sodišče ne more izdati začasne odredbe ″na zalogo″, temveč samo ob izpolnitvi zakonskih pogojev, med katerimi je tudi doseganje namena zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo, razveljavilo sklep za opravljena dejanja zavarovanja in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je v zavarovanje nedenarne terjatve tožnika izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo prvotoženki in dolžnikovemu dolžniku (poslovodji) izvedbo skupščine. Prav tako je dolžnikovemu dolžniku prepovedalo sklicevati skupščino v vsebini, kot izhaja iz sklica. Namen zavarovanja terjatve je možno doseči le z začasno odredbo, ki se nanaša na premoženje tožene stranke v smislu razpolaganja na način zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih poslovnih deležev, da bo v primeru uspeha v pravdnem postopku lahko tožnik kasneje uveljavil terjatev. Predlagala začasna odredba ne zasleduje tega cilja, saj prvotoženka ni več imetnica deleža, v zvezi s katerim tožnik predlaga izdajo začasne odredbe v smislu zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom lastnih poslovnih deležev zaporedna št. 242058 v nominalni višini 59.509,19 EUR in zaporedna številka 60303 v nominalni višini 16.183,43 EUR. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je imetnik poslovnega deleža zaporedna št. 242058 družba A. G.m.b.H., medtem ko je tožnik imetnik poslovnega deleža zaporedna št. 60303. Sodišče ne more prepovedati z začasno odredbo prvotoženki zmanjšanje osnovnega kapitala družbe z umikom lastnih poslovnih deležev zaporedna št. 242058 in 60303. Takšna začasna odredba vsebinsko ne bi bila smiselna. Prav tako ne bi spremenila pravnega položaja tožnika oziroma varovala pravic, ki jih vtožuje.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da gre v primeru vpisa družbe A. G.m.b.H. za nepravnomočen vpis. Sodišče je bilo seznanjeno o nepravnomočnosti in vložitvi ugovora. Gre za ničen pravni posel in slednji učinkuje za nazaj. Kolikor bo sodišče ugodilo pritožbi, bo razveljavilo vpis in bo ponovno vpisana prvotoženka kot lastnica poslovnega deleža. S tem bo prišlo do situacije, ko bo moč ponovno odločati o umiku poslovnih deležev (ki predstavlja nedopustno ravnanje in zlorabo pravic). Za ta primer je nujno, da se prvotoženki prepove sklic skupščine, v okviru katere bi bila predvidena obravnava umika lastnih poslovnih deležev.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajata, da poslovni delež ni več v premoženjski sferi prvotoženke. Vpis imetništva v poslovnem registru je deklaratoren, do prenosa premoženja iz sfere odsvojitelja v sfero pridobitelja pride na podlagi obličnega pravnega posla, ne glede na vpis v sodni register. Vprašanje nepravnomočnosti registrskega sklepa o spremembi imetnika poslovnega deleža zaporedna št. 242058 je nerelevantno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik neutemeljeno navaja, da je potrebno najprej rešiti predhodno vprašanje kdo je zakoniti zastopnik prvotoženke, kdo je upravičen zanjo izjavljati voljo, da je zakoniti zastopnik B. B. in ne C. C. oziroma D. D., ki je trenutno vpisan v sodnem registru, da je to potrjeno s sklepi Vrhovnega sodišča z dne 16., 14., 23. 6. 2022, ki je štelo predloge po odvetniku kot pooblaščencu B. B. za vloge prvotoženke, da je potrebno zavreči vloge prvotoženke po odvetniku, ker ni veljavno zastopana. Že tožnik v pritožbi ugotavlja, da je Vrhovno sodišče RS odločalo le o zahtevah za izločitev sodnikov in jih zavrnilo. Z vsebinskim obravnavanjem zahtev se ni izrecno opredelilo do zakonitega zastopanja prvotoženke.

6. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na nepravnomočnost vpisa novega pridobitelja poslovnega deleža zaporedna št. 242058. Pravnomočnost vpisa v sodni register in odločilna za prenos poslovnega deleža. V skladu s tretjim odstavkom 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Prvi odstavek 482. člena ZGD-1 sicer določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Vendar na podlagi besedne razlage ne moremo utemeljeno argumentirano sklepati, da je vpis družbenika v sodni register oziroma vpis prenosa poslovnega deleža dodatna predpostavka poleg veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega posla za pravno poslovni prenos poslovnega deleža. Gre le za domnevo. Prenos poslovnega deleža v razmerju do družbe začne učinkovati, ko pridobitelj ali odsvojitelj družbo (poslovodjo kot zakonitega zastopnika) obvesti o prenosu in ko se družbi izkaže (legitimira) kot novi družbenik tako, da ji dokaže s predložitvijo odpravka notarskega zapisa pogodbe prenos v svojo korist1. Glede na to, da je bila družba po poslovodji odsvojitelj lastnega poslovnega deleža zaporedna št. 242058, ni mogoče reči, da s tem ne bi bila seznanjena. Tedaj je lastni poslovni delež prešel iz imetništva družbe v imetništvo novega družbenika. Ali je pri tem prišlo do zlorabe, je stvar drugega postopka.

7. Tožnik neutemeljeno vztraja, da je potrebno prepovedati sklic skupščine za primer, kolikor bo sodišče v registrskem postopku razveljavilo vpis in bo prvotoženka ponovno lastnica poslovnega deleža. Sodišče ne more izdati začasne odredbe ″na zalogo″, temveč samo ob izpolnitvi zakonskih pogojev, med katerimi je tudi doseganje namena zavarovanja po prvem odstavku 273. člena ZIZ.

8. Ugotovljeno je že bilo, da prvotoženka ni več imetnica nekoč lastnega poslovnega deleža zaporedna št. 242058. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da imetnik drugega poslovnega deleža zaporedna št. 60303 prav tako ni prvotoženka, temveč tožnik. Slednje ni sporno v tem pritožbenem postopku. Za oba poslovna deleža je poslovodja sicer sklical skupščino družbe, na kateri naj bi ju umaknila in tako zmanjšala osnovni kapital po šestem odstavku 520. člena ZGD-12. V zavarovanje tožnikove terjatve zaradi uresničevanja pravic iz imetništva obeh poslovnih deležev je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo s prepovedjo izvedbe skupščine z zmanjšanjem osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev. Vendar glede na to, da v družbi ni več lastnega poslovnega deleža, toženca nimata razloga za skupščino in za zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom (lastnega) poslovnega deleža. Ohranjena začasna odredba ne bi vplivala na pravni položaj strank, bila bi sama sebi namen. Posledično ni razloga za zavarovanje z začasno odredbo s prepovedjo izvedbe skupščine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da takšna začasna odredba ne bi dosegala namena zavarovanja. Prvi odstavek 273. člena ZIZ določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

1 N. Plavšak, Vpis družbenika v sodni register tudi po uveljavitvi novele ZGD-1I nima oblikovalnih učinkov za pridobitev poslovnega deleža, Podjetje in delo št. 2/2016, stran 211 in nasl.; L. Bernard, Položaj pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo v novejši sodni praksi, Pravna praksa št. 39-40/21, stran 20 in nasl. 2 Umik tožnikovega poslovnega deleža zaporedna št. 60303 bi bil možen le prisilno ob izpolnitvi pogojev iz prvega in drugega odstavka 381. člena ZGD-1 v zvezi s šestim odstavkom 520. člena ZGD-1.