Jedro

Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz 367. b člena ZPP, saj zastavljeno vprašaje (in utemeljitev predloga) ne izhaja iz nosilnega stališča izpodbijane sodbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, št. 0210-3113/2020-2 z dne 12. 6. 2020 (I. točka izreka sodbe), ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe).

2. Inženirska zbornica Slovenije je z izpodbijalo odločbo po uradni dolžnosti v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku, vpisanem pod zap. št. ..., z identifikacijsko št. ..., vpisala status mirovanja poklicnega naziva (1. točka izreka odločbe) ter odločila, da ji je tožnik v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe dolžan vrniti žig pooblaščenega inženirja (2. točka izreka odločbe).

3. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 35114-75/2020-2-KB z dne 20. 8. 2020, zavrnilo (1. točka izreka odločbe) in ugotovilo, da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka odločbe).

4. Predmet izpodbijane sodbe je bila presoja zakonitosti odločitve Inženirske zbornice Slovenije o vpisu statusa mirovanja poklicnega naziva v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je Upravno sodišče pritrdilo stališču toženke, da tožnik, ki je polno upokojen in je v postopku predložil Pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela1, ne izpolnjuje pogojev za aktivni status pooblaščenega inženirja po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID), ker predložena dokazila ne izkazujejo stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, kot je to določeno v 5. členu ZAID. Zavrnilo je tudi očitke o protiustavnosti določbe 55. člena ZAID.

5. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo glede naslednjega vprašanja: – Ali je razlaga sodišča, da se lahko retroaktivno posega v pridobljene pravice tožnika, ki je bil vpisan v imenik IZS, na podlagi določb 55. in 5. člena ZAID, na način, da se mu je sedaj pri njegovem vpisu z odločbo IZS, št. 0210-3113/2020-2 z dne 12. 6. 2020 vpisalo mirovanje poklicnega naziva in da mora vrniti žig, pravilna?

7. Predlog ni popoln.

8. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

9. Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz 367. b člena ZPP, saj revizije ni mogoče dopustiti glede vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe. Vrhovno sodišče namreč lahko revizijski preizkus opravi le v okviru tega, kar je Upravno sodišče obravnavalo in uporabilo kot temelj svoje sodbe presoje.2

10. Da bi bil predlog formalno popoln, bi torej predlagatelj moral pri oblikovanju vprašanj izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

11. Tem kriterijem predlog ne zadosti, saj zastavljeno vprašaje (in utemeljitev predloga) ne izhaja iz nosilnega stališča izpodbijane sodbe. Upravno sodišče je namreč sprejelo stališče, da določba 55. člena ZAID ni v neskladju s 155. členom Ustave oziroma da v konkretnem primeru ni prišlo do kršitve prvega odstavka 155. člena Ustave glede prepovedi retroaktivne veljave pravnih aktov. V 19. in naslednjih točkah obrazložitve izpodbijane sodbe je tako pojasnilo, da določba 55. člena ZAID ne učinkuje tako, da bi se za nazaj poseglo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bila zaključena v času veljavnosti prejšnjega zakona, temveč ureja pravne položaje za naprej (tj. od uporabe ZAID dalje) – ureja uporabo pooblastil v okviru pridobljenih pravic posameznikom, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje nalog po Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Poudarilo je, da četudi je predlagatelj vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev in je torej izpolnjeval pogoje za vpis po ZGO-1, to še ne pomeni, da se njegov pravni položaj nikoli v prihodnje ne bi smel spremeniti. Zavrnilo je torej predlagateljevo stališče, da je bilo poseženo v njegovo pričakovano pravico, ker se je pred sprejetjem ZAID lahko zanesel, da opravlja delo pod takrat določenimi pogoji in da bo to veljalo tudi za naprej.

12. Ker vprašanje, ki ga zastavlja predlagatelj, temelji na stališču, ki ga Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni sprejelo, tj. da je bilo retroaktivno poseženo v njegove pridobljene pravice, predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev in ga je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Urejena v 27. a in naslednjih členih Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). 2 Prim. sklep X DoR 284/2021 z dne 9. 3. 2022.